Damjana Nemeš

»Študij ortotike in protetike me je pritegnil, ker je zelo praktičen. Učimo se izdelovati proteze za paciente z amputiranimi udi in različne ortoze za ohranjanje, popravljanje in izboljševanje gibalnih funkcij. Delamo tudi ortopedske vložke in čevlje ter steznike za korekcijo ukrivljenosti hrbtenice predvsem pri najstnikih. Ljudem z različnimi patologijami lajšamo življenje, kar mi je v veliko veselje,« je začela pripoved 22-letnica. Do konca dodiplomskega študija jo čaka še nekaj kliničnih vaj v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča ter nekaj izpitov, nato pa se bo s sošolko odpravila na večmesečno študijsko izmenjavo v Helsinke, kjer bo poleg teoretičnih znanj pridobila tudi nova praktična znanja.

Damjana Nemeš

S praktičnim delom na svojem strokovnem področju se je srečala že v 1. letniku študija, ko je v nekem ljubljanskem podjetju, ki se ukvarja z izdelavo ortoz in protez, opravljala obvezno prakso, v 2. letniku študija pa je z drugimi študenti že opravljala klinične vaje. »Razdeljeni smo bili v skupine, vsaki skupini pa so mentorji dodelili pacienta z amputiranim udom. Naša skupina je obravnavala pacienta, ki je imel amputirani obe nogi. Odvzeli smo mu mere ter mu na koncu izdelali tudi protezo.« Predmet protetike je po njenih besedah eden najzahtevnejših v tem študijskem programu, saj združuje znanja s področja kemije, fizike, biologije, matematike in anatomije. »Vendar pa je čisto v redu, da je tako zahteven. To bomo delali v življenju, zato moramo dobro poznati biomehaniko, postopke izdelave proteze, različne materiale in sile, ki delujejo ob nošenju proteze, in podobno,« je dodala sogovornica.

Domača naloga jo je spodbudila k nakupu

Izdelovanja protez in ortoz se je študentka lotila tudi na drug, nestandarden način, ki je še v fazi razvoja in na pacientih še ni preizkušen oziroma v kliničnem okolju še ni v uporabi. »Je pa morda to vizija za prihodnost. Govorim o 3D-tiskanju in 3D-modeliranju. Izdelava protez in ortoz bi bila na ta način veliko lažja in tudi hitrejša za pacienta, saj bi jo izdelali v posebnem računalniškem programu ter jo nato le natisnili.« Za tovrstno izdelavo protez, pa tudi drugih predmetov, je nujen zmogljiv računalnik z dobro grafično kartico, še bolj pa 3D-tiskalnik, brez katerega tiskanje izdelkov ni možno. Črnkova si je v času, ko so imeli zaradi epidemioloških ukrepov predavanja od doma, omislila 3D-tiskalnik, za to pa jo je navdušila domača naloga, ki jim jo je dodelil profesor pri predavanjih protetike.

Damjana Nemeš

»Naložil nam je, naj si preberemo literaturo o 3D-tiskanju. To me je tako navdušilo, da sem šla takoj gledat cene za najpreprostejše 3D-tiskalnike za domačo uporabo in si ga tudi naročila. Ko je tiskalnik prispel, sem ga morala najprej sestaviti, nato pa sem natisnila prvi izdelek. Ker je dobro uspel, sem se lotila tiskanja še drugih na spletu prosto dostopnih izdelkov. Tako sem se učila in pridobivala izkušnje, preizkušala materiale, kasneje pa sem začela izdelovati in tiskati izdelke, ki sem jih sama modelirala.«

Damjana Nemeš

Potrebe po protezah za živali so velike

Med izdelki, ki jih je sogovornica izdelala v pol leta, odkar se doma ukvarja s 3D-tiskanjem in modeliranjem, so bili ovitki za telefon, pokrovi za zunanje luči, pokrovi za računalniške miške, babici je izdelala tudi pripomoček za lažje sajenje sadik zelenjave na vrtu. Med izdelki, ki so ji še posebej pri srcu, pa je gibljiva proteza za psa brez repa.

»Pri predmetu inovativni projekti smo s sošolkami dobile idejo, da bi izdelale gibljiv rep za psa. Ker z materiali, ki jih imamo v šolski delavnici, tega ne bi mogle realizirati, sem se spomnila, da bi lahko rep izdelala doma, saj sem že ustvarjala izdelke iz fleksibilnih filamentov. V računalniškem programu sem modelirala rep in ga natisnila, rep pa se je premikal,« pove sogovornica.

Protezo so nato preizkusile pri psički, ki je že kot mladička ostala brez repa. »Psička je bila bolna in zato še bolj občutljiva, zato repa ni želela dolgo nositi. Če bi s sošolkami izdelale še oprsnico, ki bi rep držala na mestu, bi funkcioniral tudi v praksi. Psička, ki je vseeno nekaj trenutkov rep obdržala na sebi, je namreč nekajkrat zamigala s krnom, tako pa se je premikal tudi rep. Ko sem torej videla, da lahko s svojim znanjem in idejami pomagam drugim, mi je to dalo dodatni zagon.«
Poleg repa si je Črnkova zamislila in modelirala tudi protezo za psa, ki so mu zaradi tumorja amputirali zadnjo taco. »Na fakulteti se je oblikovala delovna skupina študentov in profesorjev, ki želi z izdelavo ortoz in protez pomagati živalim, v skupino pa so povabili tudi mene. Ortotike in protetike za živali v Sloveniji namreč še ni, potrebe pa so velike. V obravnavo smo dobili omenjenega kužka brez ene noge, zanj pa sem doma izdelala šest primerkov proteze. Izbrali smo najboljšo in jo na fakulteti tudi natisnili. Ravno v teh dneh bomo kužku skušali protezo namestiti. Če bo vse v redu, bomo natisnili novo, ki bo lažja od tega primerka.« 

Damjana Nemeš

Želi izdelati bionično roko
Študentka ortotike in protetike je v času, odkar doma tiska 3D-izdelke, že zelo napredovala, sedaj izdelke že ustvarja v enem najtežjih računalniških programov. Izdelki, ki jih tiska, so iz najrazličnejših materialov, tudi iz polimlečne kisline, lesa in termoplastičnega poliuretana, ne tiska pa še izdelkov iz najlona in karbona, saj mora za to nadgraditi tiskalnik. »To mi bo prišlo prav tudi za diplomsko nalogo, v kateri se želim lotiti izdelave bionične roke, ki bo iz najlona ali karbona. Sestavljena bo iz fleksibilnega ležišča, vključila pa bom tudi elektrode, zato bom morala dodatno programirati. Izdelava bionične roke mi bo gotovo izziv, saj česa podobnega še nisem delala,« je povedala.

Damjana Nemeš

Roke na telesni in mioelektrični pogon je sicer že tiskala, vendar po modelih, dostopnih na spletu. »Vsak dan dobim neko novo idejo, kaj bi lahko ustvarila. Zame omejitev praktično ni. Me pa zelo veseli, da bom lahko svoje znanje nadgrajevala tudi na Finskem. Po vrnitvi v domovino pa upam, da čim prej dokončam diplomsko nalogo in se potem zaposlim. Če zaposlitve ne bo, se bom odpravila na podiplomski študij v tujino,« je za konec o svojih načrtih dejala Tamara Črnko.