RK Metlika, arhiv Lokalno.si

##IMAGE-3424389##

Ob letošnjem Evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti je tudi svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo danes, namenjen zdravemu in aktivnem staranju. Da bi v starejših letih ostali zdravi, je treba za svoje zdravje skrbeti celo življenje, to pomeni zdravo prehranjevanje, redno gibanje in izogibanje škodljivim dejavnikom.

Tudi minister za zdravje Tomaž Gantar v poslanici pred svetovnim dnevom zdravja poudarja, da lahko z zdravim življenjskim slogom v mladosti poskrbimo za bolj zdravo starost. Bolezni, ki so pogoste med starejšimi, so srčno-žilne bolezni, rakava obolenja, sladkorna bolezen in debelost, pa tudi duševne bolezni, kot so depresivne motnje in demenca. Pomemben dejavnik tveganja večine teh bolezni je nezdrav življenjski slog. In ker bo že čez 50 let vsaka tretja oseba v Sloveniji stara nad 65 let, je ohranjanje zdravja starejše populacije velik družbeni, politični, strokovni in zdravstveni izziv.

Dobro zdravje dodaja življenje letom

Ob tem so z novomeške enote Zavoda za zdravstveno varstvo opozorili, da dobro zdravje dodaja življenje letom. Nekateri dejavniki, ki vplivajo na zdravo staranje so: upokojevanje in zgodnje upokojevanje (Dobro zdravje je najpomembnejši predpogoj za podaljšanje delovne dobe zaposlenih); prehrana (Posebno pozornost je treba posvetiti ravnovesju med hranili in energijo, nizka telesna teža je pri starejših kazalnik dobrega zdravja); okolje (Številni starejši bi bili radi bolj mobilni in aktivni); duševno zdravje (Večina starejših ima pozitivno podobo o staranju, a negativen odnos do starostnih sprememb, kot so pešajoče zdravje, izguba ljubljene osebe, depresija in pozabljivost. Demenca je duševna bolezen starostnikov, ki povzroča največ strahu in je tudi najbolj raziskana. Dokazano je, da sodelovanje starejših pri koristnih dejavnostih deluje pozitivno); telesna dejavnost (S staranjem se ljudje vse manj gibljejo, dokazano pa je, da telesna aktivnost zmanjšuje krvni tlak in verjetnost pojava srčno žilnih bolezni, kapi in depresije); socialni kapital in spodbujanje vključevanja starejših v skupnosti (Ukrepi za izobraževanje in družbeno aktivnost starejših ljudi lahko preprečijo njihovo izolacijo in osamljenost); preventivne zdravstvene storitve (Zdravstvena pismenost je med starejšimi ljudmi slabša kot med mlajšimi, kar se odraža na visoki obolevnosti starejših za kroničnimi boleznimi); preprečevanje poškodb (Ljudje v starosti 65 let in več so zaradi zdravstvenih težav ter prizadetega vida, drže in ravnotežja bolj dovzetni za poškodbe kot mladi ljudje. Obstaja tudi večja verjetnost, da so te poškodbe resne zaradi osteoporoze in slabotnosti.).

»Odločitev za zdravo življenje je v vsakem primeru zelo osebna, predvsem pa prostovoljna. Vsak ima pravico, da življenje preživi po svoje, četudi na najbolj nezdrav način. Vendar pa do tega ne moremo biti povsem brezbrižni. Zato v svoje zdravje vključimo tudi etične vrednote zdravja in storimo vse, da bodo lahko vsi, s katerimi smo tesneje povezani, pa tudi sploh vsi ljudje, imeli enako možnost za uresničevanje zdravega življenja,« je ob sv. dnevu zdravja zapisala Doroteja Kuhar, dr.med. specializantka javnega zdravja z novomeškega ZZV. Sporočilo za javnost je v celoti na voljo v spodnji priponki.

Pomembno tudi zdravje živali

Ob dnevu pa so na Veterinarski upravi opozorili na soodvisnost bivanja med ljudmi in živalmi, tudi s stališča zdravja. Govorijo o t.i. enem zdravju, zoonoze so namreč bolezni, skupne ljudem in živalim. Okužba je možna z neposrednim stikom z okuženo živaljo, z zaužitjem kontaminirane hrane ali pa s posrednim stikom iz kontaminiranega okolja. Da bi preprečili pojave zoonoz, je zelo pomembno, da s programi spremljanja in nadzora ugotavljamo, katere živali in živalski proizvodi so glavni viri tovrstnih okužb.

Pri ljudeh sta danes najpogostejša povzročitelja zoonoz črevesni bakteriji iz rodu Salmonella in Campylobacter, ki se v največji meri prenašata z uživanjem kontaminiranih živil. Kampilobakter in salmonelo največkrat najdemo v prebavilih perutnine, posledično pa tudi na površini svežih perutninskih trupov oz. kože in mesa, preko katerega se ljudje lahko okužimo, če kasneje tako živilo ni bilo dovolj termično obdelano.

Število primerov ostalih zoonoz pri ljudeh je znatno nižje od primerov kampilobakterioze in salmoneloze, vendar povzročitelji ostalih zoonoz, kljub razmeroma majhnemu številu obolelih ljudi, prav tako igrajo pomembno vlogo za javno zdravje, saj nekatere od teh bolezni pogosto potekajo v zelo hudi obliki z relativno visokim odstotkom smrtnosti. Tudi podrobnejše sporočilo Vursa si lahko preberete v priponki spodaj.

Kar 46 odst. Slovencev s prekomerno težo

Med obvestili, ki smo jih na našem uredništvu prejeli ob 7. aprilu, je tudi raziskava inštituta Mediana. Iz raziskave TGI, ki je valuta za obnašanje potrošnikov, so ugotavljali, kako Slovenci skrbimo za svoje zdravje. Skoraj tretjina slovenske populacije meni, da zelo pazijo na svoje zdravje. Življenje postaja vedno bolj hitro in dobra polovica populacije pravi, da je življenjski stil tisti, ki jim pogosto ne dopušča, da bi za svoje telo poskrbeli kot si želijo.

Smo pa v primerjavi z našimi južnimi sosedi, Hrvati mnogo bolj športno aktivni. Kar 53 odst. nas telovadi najmanj enkrat tedensko, na hrvaškem to naredi le 30 odst. populacije. Raziskava je še pokazala, da si radi privoščimo hrano, ki ni »najbolj« zdrava. Kar polovica nas obiskuje restavracije s hitro hrano. Skrb zbujajoče pa je, da ima kar 46 odst. Slovencev prekomerno težo. Podrobneje v priponki spodaj.