Imate drugačen glas? Ta sprememba bi lahko opozarjala na zdravje možganov
Hripavost ali drugačen glas ima običajno precej nedolžne vzroke. Nova velika raziskava pa kaže zanimivo povezavo med motnjami glasu in poznejšim kognitivnim upadom.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Glas se skozi življenje spreminja iz številnih razlogov. Prehlad, obremenitev glasilk, refluks, kajenje in staranje so le nekateri od njih. Zato nenadna hripavost ali drugačna višina glasu sama po sebi zagotovo ne pomeni, da se z možgani dogaja nekaj nevarnega.
Nova raziskava pa odpira zanimivo vprašanje: ali bi lahko nekatere motnje glasu v prihodnosti pomagale prepoznati ljudi z večjim tveganjem za kognitivni upad?
Raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze Drexel so analizirali podatke 833.417 ljudi, starih 50 let ali več, ter ugotovili povezavo med diagnosticiranimi motnjami glasu in poznejšim pojavom kognitivnega upada, demence oziroma Alzheimerjeve bolezni. Rezultati so bili avgusta 2026 objavljeni v strokovni reviji Journal of Voice.
Kaj pomeni "motnja glasu"?
Raziskovalci niso proučevali ene same specifične spremembe glasu. Med motnje so sodile različne težave s kakovostjo glasu oziroma disfonijo, ki se lahko kažejo kot sprememba višine, glasnosti, jasnosti ali razpona glasu.
Primerjali so ljudi z motnjami glasu, izgubo sluha, kombinacijo obeh težav ter ljudi brez teh diagnoz in nato spremljali, pri kom se je pozneje pojavila diagnoza kognitivnega upada.
Tveganje je bilo večje
Ko so skupaj analizirali ljudi z motnjami glasu, ne glede na njihov sluh, so imeli ti približno 29 odstotkov večje relativno tveganje za poznejši kognitivni upad kot primerljiva kontrolna skupina. Pri izgubi sluha je bilo povečanje podobno, približno 27-odstotno. Najmočnejšo povezavo pa so odkrili pri ljudeh, ki so imeli hkrati motnjo glasu in izgubo sluha. Njihovo relativno tveganje je bilo približno dvakrat večje.
Raziskovalci so v eni od podskupinskih primerjav ugotovili tudi, da je bilo pri ljudeh z motnjo glasu brez izgube sluha tveganje približno 58 odstotkov večje kot pri ustrezni kontrolni skupini. Prav ta številka je dobila precej pozornosti, vendar je treba vedeti, da gre za eno od podskupinskih primerjav, ne za splošno tveganje vseh ljudi s spremenjenim glasom.
To ne pomeni, da sprememba glasu napoveduje demenco
Študija je pokazala povezavo, ne vzročno-posledičnega odnosa. Iz nje ne moremo sklepati, da motnja glasu povzroča demenco ali da bo človek zaradi hripavosti pozneje razvil Alzheimerjevo bolezen. Tudi raziskovalci sami poudarjajo, da je treba šele ugotoviti, ali so posamezne vrste motenj glasu z večjim tveganjem povezane bolj kot druge. Poleg tega so imeli ljudje, pri katerih so se hkrati pojavljale motnje glasu in sluha, pogosteje tudi druga zdravstvena stanja, denimo visok krvni tlak, bolezni srca in sladkorno bolezen tipa 2.
Zakaj bi bila glas in možgani sploh povezana?
Za zdaj obstaja več možnih razlag in ena je precej preprosta. Človek, ki težko govori ali mu je govor neprijeten, lahko začne manj komunicirati z drugimi ljudmi. Posledično je lahko manj družbeno aktiven, kar pomeni tudi manj vsakodnevne kognitivne stimulacije. Socialna izolacija je že dobro znan dejavnik, povezan z večjim tveganjem za demenco.
NIJZ jo skupaj z izgubo sluha uvršča med 14 spremenljivih dejavnikov tveganja za demenco. Med drugim so na seznamu še visok krvni tlak, sladkorna bolezen, visok holesterol, telesna neaktivnost, depresija, kajenje ter slabšanje vida.
Možno je tudi, da so nekatere motnje glasu in kognitivne spremembe posledica skupnih nevroloških procesov. Takšen primer poznamo pri Parkinsonovi bolezni, pri kateri se lahko spremembe glasu pojavijo že pred nekaterimi izrazitejšimi motoričnimi simptomi. Tudi avtorji nove raziskave opozarjajo na to možnost.
Pri sluhu so dokazi precej trdnejši
Za razliko od glasu je povezava med slabšim sluhom in kognitivnim upadom raziskana že veliko bolje. Velik pregled raziskav iz leta 2026 je ugotovil, da je bila izguba sluha pri odraslih povezana s približno 34 odstotkov večjim tveganjem za kognitivne motnje in 43 odstotkov večjim tveganjem za demenco.
Tudi NIJZ svetuje redno preverjanje sluha in uporabo slušnih pripomočkov, kadar so potrebni. Izguba sluha lahko nprav tako vpliva na socialno vključevanje in vsakodnevno delovanje.
Kdaj sprememba glasu vendarle zahteva pregled?
Nova raziskava ni razlog, da bi ob vsaki hripavosti pomislili na demenco. Veliko pogosteje gre za težave z glasilkami, okužbo dihal, refluks, alergije, preobremenitev glasu ali druge bolezni grla. Če pa je sprememba glasu nova, vztrajna ali se slabša, je smiselno ugotoviti njen vzrok.
Še posebej to velja, če se pojavijo težave pri požiranju, bolečina, oteženo dihanje, zatrdlina na vratu ali druge nove nevrološke oziroma kognitivne težave. Nova raziskava zato za zdaj ne pomeni, da bomo demenco diagnosticirali po zvoku človekovega glasu. Kaže pa, da bi lahko bil glas še en košček sestavljanke, ki ga bodo raziskovalci v prihodnjih letih podrobneje proučili.
