Za Parkinsonovo bolezen ni enega testa: kako jo zdravniki odkrijejo?
Tresenje ni edini znak Parkinsonove bolezni, diagnoze pa ne potrdi niti ena sama preiskava. Zdravniki ocenjujejo celotno sliko simptomov, v zgodnji fazi pa lahko postavljanje diagnoze traja tudi več mesecev.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko pomislimo na Parkinsonovo bolezen, jo največkrat povezujemo s tresenjem rok. Toda prepoznavanje bolezni je lahko precej bolj zapleteno. Prvi simptomi se lahko razvijajo počasi in jih človek sprva pripiše staranju, stresu ali drugim zdravstvenim težavam.
Pomembno je tudi vedeti, da ne obstaja en sam krvni test, slikanje ali druga preiskava, ki bi Parkinsonovo bolezen zanesljivo potrdila. Diagnozo zato praviloma postavi nevrolog na podlagi simptomov, nevrološkega pregleda in po potrebi dodatnih preiskav.
Prvi znaki niso vedno samo tresenje
Med simptomi, zaradi katerih lahko zdravnik posumi na Parkinsonovo bolezen, so: tresenje oziroma tremor, mišična togost, težave pri začenjanju gibov, počasnejša ali spremenjena hoja, težave s spanjem oziroma izraziti gibi med spanjem.
Toda Parkinsonova bolezen ne povzroča le motoričnih simptomov. Pojavijo se lahko tudi težave, ki jih marsikdo s to boleznijo sprva sploh ne bi povezal. Med njimi so: zaprtje, suha koža in omotica ob vstajanju iz sedečega ali ležečega položaja. Prav zato je lahko bolezen v začetni fazi težje prepoznati.
Kaj med pregledom išče nevrolog?
Če obstaja sum na Parkinsonovo bolezen, nevrolog opravi podroben telesni in nevrološki pregled. Ocenjuje mišični tonus, gibanje okončin in način hoje. Eden značilnejših znakov je tremor v mirovanju, ki se lahko pojavi v rokah, dlaneh, glavi, čeljusti ali nogah ter se med gibanjem zmanjša ali izgine. Pozoren je tudi na:
- togost oziroma otrdelost rok ali nog,
- upočasnjenost gibanja,
- počasno, sključeno hojo z majhnimi koraki,
- hiter in tih govor.
Nevrolog preveri tudi vid, gibanje oči, mišično moč, občutke in reflekse. Pri Parkinsonovi bolezni te funkcije praviloma niso prizadete, zato lahko izrazite spremembe na teh področjih nakazujejo na drugo nevrološko bolezen.
Ključen znak je upočasnjenost gibanja
Pri postavljanju diagnoze zdravniki uporabljajo tudi mednarodna klinična merila. Pomemben pojem je parkinsonizem. Ta vključuje bradikinezijo oziroma upočasnjenost gibanja skupaj s tremorjem v mirovanju, mišično togostjo ali obema.
Nevrolog nato ocenjuje še druge značilnosti, ki podpirajo diagnozo Parkinsonove bolezni. Med njimi so denimo izboljšanje simptomov po jemanju zdravil za Parkinsonovo bolezen, tremor v mirovanju in zmanjšan voh. Hkrati išče tudi znake, zaradi katerih bi lahko šlo za drugo bolezen.
Podobne simptome lahko povzročajo tudi druge bolezni
Tresenje, počasnejše gibanje ali težave s hojo še ne pomenijo nujno Parkinsonove bolezni. Podobne težave lahko povzročajo tudi druga stanja, med njimi: esencialni tremor, parkinsonizem po možganski kapi, nekatera zdravila, poškodbe glave, okužbe možganov, nekatere oblike demence, hidrocefalus normalnega tlaka, multipla sistemska atrofija, progresivna supranuklearna paraliza in Wilsonova bolezen. Prav izključevanje drugih možnih vzrokov je pomemben del postavljanja diagnoze.
Včasih diagnoze ni mogoče postaviti takoj
Posebej zahtevna je lahko zelo zgodnja faza bolezni. Takrat simptomi še niso dovolj izraziti ali značilni, da bi lahko nevrolog takoj zanesljivo določil, za katero bolezen gre.
V nekaterih primerih lahko zato do natančnejše diagnoze mine več mesecev ali celo dlje. Sčasoma se namreč lahko pokažejo bolj značilni simptomi in ugotovitve pri nevrološkem pregledu, ki zdravniku pomagajo lažje razlikovati Parkinsonovo bolezen od drugih nevroloških motenj.
Ali Parkinsonovo bolezen pokaže magnetna resonanca?
Magnetna resonanca možganov sama po sebi praviloma ne pokaže značilnih sprememb, s katerimi bi lahko potrdili Parkinsonovo bolezen. Je pa lahko zelo koristna pri iskanju drugih vzrokov podobnih simptomov, na primer možganske kapi, hidrocefalusa normalnega tlaka ali nekaterih drugih nevroloških bolezni. Zato normalen izvid magnetne resonance sam po sebi ne izključuje Parkinsonove bolezni.
Kaj pa DaTscan?
Pri nekaterih bolnikih lahko zdravnik uporabi tudi posebno slikanje dopaminskih prenašalcev, imenovano DaTscan. Preiskava lahko pokaže nepravilnosti v dopaminskem sistemu.
Pri tem pa je pomembna razlika: normalen izvid govori proti Parkinsonovi bolezni, nenormalen izvid pa je sam po sebi še ne potrdi.
Podobne spremembe se namreč lahko pojavijo tudi pri nekaterih drugih nevroloških boleznih. Obstajajo tudi druge, manj standardne preiskave, vendar nobena od njih sama zase ne zadostuje za dokončno diagnozo.
