Ta nepričakovana sprememba je povezana z 58 % večjim tveganjem za demenco
Spremembe glasnosti, višine ali jasnosti glasu so bile v novi raziskavi povezane z večjim tveganjem za poznejši kognitivni upad.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Glas se skozi življenje spreminja. Lahko postane nekoliko šibkejši, hripav ali manj zveneč zaradi staranja, okužbe, težav z glasilkami ali številnih drugih razlogov.
Nova raziskava pa odpira še eno zanimivo vprašanje: ali bi lahko nekatere motnje glasu opozarjale tudi na spremembe v možganih?
Raziskovalci Medicinske fakultete Univerze Drexel so ugotovili, da so bile diagnosticirane motnje glasu povezane z večjo verjetnostjo poznejšega kognitivnega upada ali demence. Rezultati so bili avgusta 2026 objavljeni v strokovni reviji Journal of Voice.
Kaj so raziskovalci opazili?
Raziskovalci so uporabili ameriško zdravstveno podatkovno zbirko TriNetX in primerjali bolnike z diagnosticiranimi motnjami glasu z ustreznimi kontrolnimi skupinami. V analizo je bilo vključenih več kot 833.000 ljudi. Spremljali so, pri kom se je pozneje pojavila diagnoza kognitivnega upada ali demence.
Med glasovne težave lahko sodijo:
- spremembe jasnosti in glasnosti glasu,
- drugačna višina tona,
- zmanjšan glasovni razpon ter
- druge oblike disfonije.
Univerza Drexel je ob objavi raziskave posebej izpostavila podatek, da so imeli ljudje z motnjo glasu brez izgube sluha v eni od analiz do 58 odstotkov večje tveganje za kognitivno okvaro ali demenco kot ljudje brez glasovne motnje.
Toda odstotek je treba razlagati previdno. V znanstvenem povzetku je bila pri celotni skupini bolnikov z motnjami glasu v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena približno 29 odstotkov višja relativna stopnja tveganja.
Različne številke izvirajo iz različnih primerjav skupin, zato 58 odstotkov ne velja za vsakega človeka z glasovno težavo.
Največja povezava pri težavah z glasom in sluhom skupaj
Raziskovalci so rezultate primerjali tudi z izgubo sluha, saj je ta že dobro prepoznan dejavnik tveganja za demenco. V raziskavi je bila izguba sluha sama povezana s približno 27 odstotkov večjim tveganjem za kognitivni upad.
Najizrazitejšo povezavo pa so raziskovalci zaznali pri ljudeh, ki so imeli hkrati motnjo glasu in izgubo sluha – pri njih je bilo tveganje glede na kontrolno skupino več kot dvakrat večje.
Tudi slovenski NIJZ izgubo sluha uvršča med 14 trenutno prepoznanih spremenljivih dejavnikov tveganja za demenco. Med njimi so še:
- visok krvni tlak,
- sladkorna bolezen,
- povišan holesterol,
- kajenje,
- telesna neaktivnost,
- depresija,
- socialna izolacija ter
- slabšanje vida.
Motnje glasu za zdaj niso na tem seznamu potrjenih dejavnikov tveganja.
Zakaj bi bil glas sploh povezan z možgani?
Raziskava tega vprašanja še ne more dokončno odgovoriti. Ena od možnosti je socialna. Ljudje, ki težko govorijo, jih govor boli ali jim je zaradi spremenjenega glasu neprijetno, se lahko začnejo izogibati pogovorom in družabnim dejavnostim. Socialna izolacija pa je že znan dejavnik tveganja za kognitivni upad.
"Če glasovna motnja vpliva na zvok vašega glasu ali je govorjenje oziroma petje boleče, je povsem naravno, da manj sodelujete v družabnih in drugih dejavnostih, ki spodbujajo možgane," je pojasnil profesor otorinolaringologije dr. Robert Sataloff, eden od avtorjev raziskave.
Možna pa je tudi drugačna razlaga: pri nekaterih nevroloških boleznih so spremembe govora in glasu lahko del samega bolezenskega procesa. Raziskovalci kot primer omenjajo Parkinsonovo bolezen, pri kateri se lahko glasovne spremembe pojavijo še pred izrazitejšimi motoričnimi simptomi.
Spremenjen glas so v preteklih raziskavah preučevali tudi pri Alzheimerjevi bolezni in drugih nevroloških stanjih.
Hripavost še zdaleč ne pomeni demence
To je najpomembnejši del rezultatov. Spremembe glasu so pogoste in imajo ogromno drugih možnih vzrokov:
- okužbe dihal,
- preobremenitev glasilk,
- refluks,
- kajenje,
- spremembe zaradi staranja,
- težave s ščitnico ali
- spremembe na glasilkah.
Nova raziskava zato ne omogoča diagnosticiranja demence po glasu in raziskovalci še ne vedo, katere vrste glasovnih motenj so najbolj povezane s poznejšim kognitivnim upadom. Prav tako ni dokazano, da bi zdravljenje glasovne motnje zmanjšalo tveganje za demenco. Avtorji poudarjajo, da so za odgovore na ta vprašanja potrebne dodatne raziskave.
Kdaj je spremembo glasu dobro preveriti?
Če glas za nekaj dni spremeni prehlad ali pretirano govorjenje, to samo po sebi ni razlog za skrb. Drugače je pri novi in vztrajni spremembi, ko glas postaja vse šibkejši, se njegova višina ali jasnost izrazito spremeni, se zmanjša glasovni razpon ali govor oziroma petje povzročata bolečino. Raziskovalci menijo, da bi lahko bil pregled pri otorinolaringologu pri nekaterih bolnikih tudi priložnost za oceno drugih zdravstvenih težav in po potrebi kognitivnih sposobnosti.
Za zdaj je torej prezgodaj, da bi spremembo glasu označili za nov dokazani znak demence. Raziskava pa ponuja zanimiv namig, da bi lahko način, kako govorimo, v prihodnosti postal eden od dodatnih podatkov pri zgodnjem prepoznavanju sprememb kognitivnega zdravja.
