Sončarica ni le glavobol: To so simptomi, ki jih prepogosto spregledamo
Glavobol, slabost, vrtoglavica – to pripišemo vročini in pozabimo. A sončarica je resnejša, kot se zdi. NIJZ in UKC Ljubljana opozarjata, na kaj paziti.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sončarica, ki ji pravimo tudi toplotna izčrpanost, nastane zaradi prekomerne izpostavljenosti soncu in visokim temperaturam, pogosto v kombinaciji z dehidracijo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je sončarica najpogostejša prav v poletnih mesecih, še posebej pri otrocih in starejših.
Pomembno je razumeti, da sončarica ni isto kot vročinska kap. Sončarica je blažja oblika toplotne obremenitve telesa, ki jo ob pravočasnem ukrepanju hitro omilimo. Vročinska kap pa je resnejše stanje, pri katerem telo popolnoma izgubi nadzor nad lastno temperaturo in zahteva nujno zdravniško pomoč, opozarjajo na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.
Zakaj sončarica sploh nastane?
Sončarica je rezultat več dejavnikov, ki se pogosto pojavijo skupaj. Dolgotrajna izpostavljenost soncu brez zaščite je eden glavnih sprožilcev, k čemur dodatno pripomorejo visoke temperature, še posebej v vlažnem okolju, kjer se telo težje hladi.
Dehidracija dodatno poslabša telesno termoregulacijo, intenzivna telesna aktivnost v vročini pa tveganje le še poveča. Tudi izbira oblačil igra vlogo. Tesna ali temna oblačila zadržujejo toploto in telesu otežijo hlajenje.
Znaki, ki jih (pre)pogosto spregledamo
NIJZ med simptomi sončarice navaja:
- Glavobol, slabost ali bruhanje
- Vrtoglavico ali omotico
- Pospešen srčni utrip
- Pordelo, vročo ali suho kožo
- Zmedenost, razdražljivost ali omedlevico
Težava je, da te znake pogosto pripišemo navadni utrujenosti ali vročini, in jih ne jemljemo resno. Prav v tem je sončarica zahrbtna. Takojšnje ukrepanje je ključno, da preprečimo poslabšanje stanja.
Kaj storiti v prvih minutah?
UKC Ljubljana svetuje hiter, a preprost protokol:
- Umik v senco: Osebo premaknite v hladen prostor.
- Hlajenje: Uporabite hladne, vlažne obloge ali mokro rjuho.
- Hidracija: Ponudite vodo ali izotonične napitke, če je oseba pri zavesti.
- Počitek: Oseba naj leži z dvignjenimi nogami.
- Izogibajte se alkoholu ali kofeinu, saj poslabšata dehidracijo.
Če je oseba pri zavesti, ji ponudite vodo ali izotonični napitek. Pomembno je tudi, da počiva, najbolje leže, z dvignjenimi nogami. Izogibajte se alkoholu ali kofeinu, saj oba dodatno poslabšata dehidracijo.
5 preprostih ukrepov za zaščito
Strokovnjaki priporočajo naslednje preventivne ukrepe proti sončarici:
- Izogibanje soncu med 10. in 16. uro.
- Nošenje pokrival in lahkih, svetlih oblačil.
- Zadostno pitje vode in uporabo krem z visokim SPF.
- Hlajenje telesa v vodi, denimo namakanje nog.
Poleg tega ne pozabimo na redno zračenje prostorov in avtomobilov oziroma uravnavanje ustreznih temperatur s pomočjo klimatskih naprav.
Kdaj sončarica preide v nevarnost?
UKC Ljubljana opozarja, da je zdravniška pomoč na mestu, če simptomi po 30 minutah ne izzvenijo ali se pojavijo:
- visoka temperatura (nad 40 stopinj Celzija),
- odsotnost znojenja,
- močna zmedenost ali izguba zavesti,
- krči.
Ob teh simptomih takoj pokličite 112, saj lahko gre za toplotni udar.
Kdo je najbolj na udaru?
NIJZ izpostavlja, da so otroci in starejši najbolj ranljiva skupina. Otroci imajo slabše razvito termoregulacijo, starejši pa pogosto jemljejo zdravila, ki vplivajo na hidracijo telesa.
Zato razdražljivost pri otrocih ali nenadna zmedenost pri starejših osebah med vročimi dnevi zahtevata takojšnjo pozornost, ne gre ju prehitro odpisati kot "samo vročino".
Kako si pomagamo sami?
Dobro denejo hladne obloge na čelu ali vratu ter pitje zeliščnih čajev, kot so metin, šipkov in hibiskusov. Za še boljšo hidracijo dodajte rezino limone. Vse našteto pa seveda ne nadomešča zdravniške oskrbe, ko je ta nujna.
