Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ekologi brez meja so na Trgu republike v Ljubljani pripravili protest igrač, s katerim so želeli opozoriti na spregledan problem ravnanja z odpadnimi igračami. 

Preveč izbire

Raziskava, v kateri je sodelovalo več kot tisoč gospodinjstev, poleg njih pa tudi organizacije ponovne uporabe, izposojevalci igrač in komunalna podjetja, po navedbah nevladnikov kaže precej jasen vzorec, in sicer, da je igrač v gospodinjstvih veliko, uporablja pa se le del tistih, ki so na voljo. Med gospodinjstvi je mediana okoli 40 igrač, kar 82,6 odstotka sodelujočih pa ocenjuje, da uporabljajo največ približno polovico vseh igrač. Med pogostimi razlogi za neuporabo so sodelujoči izpostavili tudi preveliko količino oziroma preveč izbire.

Prva orientacijska ocena o zavrženih igračah

Po besedah Katje Sreš iz Ekologov brez meja raziskava prinaša sploh prve podatke o nastanku odpadnih igrač v Sloveniji. Po njihovi oceni na letni ravni zavržemo 881 ton igrač. "Na posameznika to znaša skoraj pol kilograma igrač na leto. To je prva orientacijska ocena, ki nam daje podlago za nadaljnji razvoj, upamo, da čim bolj učinkovitih sistemskih rešitev," je ob robu današnjega dogodka poudarila za STA.

Ugotovitve raziskave kažejo tudi, da ponovna uporaba igrač še ni prva izbira slovenskih potrošnikov. "Večinoma sicer podarjamo igrače naprej znancem in prijateljem, več kot tri četrtine ljudi to počne, a jih več kot polovica ne posega po igračah iz druge roke. Zanimivo je tudi to, da skorajda četrtina vprašanih v naši raziskavi sploh ni vedela, da obstaja možnost izposoje igrač. Skratka, igrač iz druge roke je kar precej, moramo pa še delati na tem, da se dvigne tudi povpraševanje. O tem govorijo tudi centri ponovne uporabe," je razmere orisala Sreš.

Recept po vzoru Francije

V luči tega, da za odpadne igrače trenutno ni določenega ločenega odpadkovnega toka, posledično pa tudi ni podatkov o količinah o njih, v nevladni organizaciji kot rešitev predlagajo uvedbo proizvajalčeve razširjene odgovornosti tudi za igrače po vzoru Francije.

"To pomeni, da proizvajalci plačujejo za to, da se igrače ločeno zbirajo, reciklirajo in ponovno uporabijo, pet odstotkov iz tega fonda sredstev gre prav za spodbujanje njihove ponovne uporabe. V letu 2024 so na tak način dali novo življenje 1500 tonam igrač na 6000 zbirnih mestih po državi, ki se nahajajo v različnih trgovskih centrih in pri organizacijah, kot jih poznamo tudi mi. Gre torej za sistem, ki je vse različne pobude povezal in to bi vsekakor potrebovali tudi v Sloveniji," je primer dobre prakse iz Francije predstavila Sreš. To bo po njenih besedah tudi vsebina strokovnega dogodka, ki ga v torek pripravljajo v Tehno parku v Celju.

Igrače končajo med kosovnimi in mešanimi odpadki

Po podatkih Ekologov brez meja sicer na podlagi informacij, ki so jih pridobili od komunalnih podjetij, odpadne igrače v Sloveniji večinoma končajo med kosovnimi in mešanimi komunalnimi odpadki. "Vemo pa, da so igrače izjemno raznolike, sestavljene iz različnih materialov. Ločimo tudi tiste, ki so elektronske, od tistih, ki niso, in tukaj imamo potem še druge izzive pri ločevanju odpadkov. Najenostavnejša rešitev po našem mnenju je čim več ponovne uporabe, čim daljša življenjska doba teh igrač in ravno to s proizvajalčevo razširjeno odgovornostjo spodbujajo v Franciji," je utemeljila Sreš.

Kot je dodala, namreč proizvajalci, ki dajejo na trg igrače, ki vsebujejo večji delež recikliranih materialov ter se jih da lažje razstaviti in popraviti, v sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti vplačujejo manj denarja.