Konec razlik pri računih v domovih za starejše, zaposlenim do 300 evrov več
Poslanci so soglasno sprejel interventni zakon, ki izenačuje plačila v domovih in zaposlenim prinaša do 300 evrov dodatka.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Državni zbor je danes z 61 glasovi za in brez glasu proti sprejel interventni zakon, s katerim želi vlada odpraviti nekatere težave pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe.
Ena ključnih sprememb se nanaša na stanovalce domov za starejše, ki še čakajo na odločbo o dolgotrajni oskrbi. Ti so doslej za primerljive storitve pogosto plačevali precej več kot stanovalci, ki so že vključeni v novi sistem. Po novem bodo plačevali enako kot uporabniki dolgotrajne oskrbe, piše Slovenska tiskovna agencija.
Ministrica za demografijo Mateja Ribič je na izredni seji DZ poudarila, da želi zakon zagotoviti enako plačilo za enake potrebe. Za tiste, ki so bili po 1. decembru 2025 zaradi počasnejšega odločanja in postopnega uvajanja sistema finančno prikrajšani, zakon predvideva tudi možnost poračuna za nazaj v obliki dobropisa.
Zakon prinaša tudi začasen dodatek za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe in pri pomoči družini na domu. Zaposleni, ki neposredno izvajajo osnovno oziroma socialno oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo, bodo za polni delovni čas upravičeni do 300 evrov bruto dodatka na mesec. Drugi zaposleni pri teh izvajalcih bodo prejemali 150 evrov bruto dodatka mesečno.
Spremembe naj bi poenostavile tudi postopke ponovne ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Cilj je zmanjšati administrativne obremenitve strokovnih delavcev, da bi lahko več časa namenili uporabnikom, ti pa bi hitreje prišli do svojih pravic. Obstoječi način financiranja izvajalcev naj bi se podaljšal do konca leta 2027.
Predlog zakona je v državnem zboru dobil široko podporo, čeprav so poslanske skupine opozorile tudi na nekatere pomanjkljivosti sistema.
V SDS so poudarili, da mora sistem dolgotrajne oskrbe predvsem delovati v praksi. Poslanka Maruša Babnik je opozorila, da ljudje, ki potrebujejo pomoč, ne bi smeli čakati zaradi dolgotrajnih administrativnih postopkov. Po njenih besedah zakon ne spreminja temeljnega obsega pravic, temveč predvsem prilagaja izvajanje sistema težavam, ki so se pokazale v praksi.
Podobno so menili v poslanski skupini NSi, SLS in Fokus. Poslanec Aleksander Gungl je opozoril, da so zaradi počasnega odločanja stanovalci istega doma za primerljive storitve plačevali različne zneske. Po njegovem mnenju ljudje ne bi smeli nositi finančnih posledic zato, ker pristojni organi o njihovih vlogah niso odločili pravočasno.
Tudi Demokrati so zakon ocenili kot potreben. Poslanka Mojca Žnidarič je ob tem poudarila, da bi bilo treba obdobje do konca leta 2027 izkoristiti za pripravo trajnejših sistemskih rešitev. Po njenem mnenju bi morali imeti večjo vlogo oskrba na domu in življenje v skupnosti, institucionalna oskrba pa mora biti kakovostna in kadrovsko ustrezno okrepljena.
V opozicijski Svobodi so opozorili, da bi lahko nekatere rešitve sprejeli že prej. Poslanka Sandra Gazinkovski je spomnila, da so v opoziciji že dvakrat predlagali odpravo razlik med stanovalci domov, ki so zaradi različnih pravnih podlag za primerljive storitve plačevali različne zneske.
Največ pomislekov so v SD izrazili glede možnosti sklepanja pogodb s samostojnimi podjetniki. Poslanec Luka Goršek je opozoril na nevarnost prikritih delovnih razmerij in prekarizacije. Menil je, da bi moral biti morebitni kadrovski primanjkljaj jasno prikazan v letnem kadrovskem načrtu, cena storitev pa primerljiva s ceno, ki jo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije priznava javnim zavodom.
V Levici so želeli, da bi zakon vključil tudi nekatere njihove opozicijske predloge. Poslanec Vladimir Šega je ob tem pozval k več sodelovanja pri vprašanjih, ki neposredno zadevajo kakovost življenja starejših.
V Resnici so kot najpomembnejši del zakona izpostavili izenačitev finančnega položaja stanovalcev domov za starejše. Poslanka Katja Kokot je opozorila, da so ljudje, ki so po 1. decembru 2025 vstopili v institucionalno varstvo, vendar zaradi počasnega odločanja še niso mogli uveljaviti pravic iz dolgotrajne oskrbe, plačevali več kot tisti, ki so bili v novi sistem vključeni že ob njegovi uvedbi.
Državni zbor dopolnil, ki sta jih predlagali Svoboda in Levica, ni sprejel. V Svobodi so med drugim predlagali črtanje določbe, ki omogoča sklepanje pogodb s samostojnimi podjetniki posamezniki.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
