Ines Baler

Dogodek je trajal štiri dni, sprva v Ljubljani, sklep pa je bil v pomurski regiji, kjer so študenti med drugim poslušali predavanji celičnega biologa in Nobelovega nagrajenca Paula Nursa ter podjetnika, inovatorja, strokovnjaka za trajnostnost in nekdanjega izvršnega direktorja podjetij Apple, Google in Nest Andyja Baynesa.

Dogodek, ki je pomemben za pridobivanje potencialnih novih sodelavcev Leka, je bil v Pomurju prvič in ga je moč razumeti tudi v luči investicije farmacevtske družbe v Lendavi. Marca smo namreč poročali o nameri gradnje visokotehnološkega centra za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil, v katerega bo vloženih okoli 400 milijonov evrov, ustvarjenih pa naj bi bilo 300 novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. 

Biti radoveden

Perspektivne študente je Paul Nurse iz Velike Britanije nagovoril v Moravskih Toplicah, tik preden so se odpravili na ogled Lekovega proizvodnega obrata v Lendavi. Predavanje je imelo naslov Znanost kot revolucija. Kot je dejal Nurse, ob besedi revolucija navadno pomislimo na politične spremembe, dosti manj pa govorimo o tistih, ki so se zgodile na področju znanosti, o njihovi uporabnosti in o tem, kakšen vpliv imajo za civilizacijo. V zanimivem govoru je razpravljal o tem, da je znanost najbolj dolgotrajna revolucionarna dejavnost, saj generira sistematično znanje, ima dolgoročni vpliv na družbo, opredeljuje kulturo in narekuje spremembe. Študenti so lahko prejemniku Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino zastavljali vprašanja in zanimalo jih je tudi, kdaj se je navdušil nad znanostjo. Povedal je, da izhaja iz delavske družine. »Bil sem najmlajši otrok, moji sorojenci so bili starejši in tako sem pogosto hodil sam v šolo in iz nje. Pogosto sem govoril sam s seboj, kar se bo komu zdelo čudno, spremljal spremembe letnih časov, delov dneva, opazoval aktualen svet in bil radoveden,« je opisal in dodal, da se je ob tem seveda še učil in dosti bral. Radovednost in opazovanje sta dve zelo pomembni lastnosti znanstvenikov, prav tako odprtost, iskrenost in ne nazadnje skeptičnost do lastnih idej, je pristavil. 

V predavanju se je navezal na številne pomembne zgodovinske osebnosti. V uvodu med drugim na Sokrata in Aristotela, ki je sistematično opisoval naravne dogodke in začel eksperimentirati. »Znanost temelji na zanesljivih in ponovljivih opazovanjih in eksperimentih,« je dejal predavatelj in dodal, da sam ni takoj razumel, da je zbiranje dokazov pravzaprav znanost. Govoril je tudi o tem, kako se je znanost spreminjala in razvijala. Angleški filozof Francis Bacon se je denimo zavzemal za zbiranje zanesljivih informacij, za znanstveno metodo, ki je danes temelj znanstvene raziskave. Italijanski fizik, matematik, astronom in filozof Galileo Galilei je bil uspešen v eksperimentih, k njegovim revolucionarnim odkritjem, tudi da je Sonce središče vesolja, pa so vodila praktična opazovanja. Tudi angleški fizik Isaac Newton, ki je postavil teorijo mehanike ter prišel do ideje o zakonu gravitacije, ni manjkal na seznamu revolucionarnih osebnosti. 

Globalni vpliv

Nurse je poudaril, da je znanost lahko v vseh profesijah, kulturah, rasah, družbenih razredih. Pomembno vlogo so imeli znanstveniki tudi zaradi ustanavljanja znanstvenih revij, v katerih so opisovali eksperimente in študije. Britanec je nato govor nadaljeval z industrijsko revolucijo, ki je prinesla nove načine transporta, informacij in podobno, dotaknil se je tudi kemične industrije in drugih pomembnejših znanstvenih prebojev v 19. stoletju. 

»Menim, da je znanost resnično revolucionarna, ker vpliva na naše znanje, odnose, ima globalni vpliv,« je rekel predavatelj in pristavil, da je lahko  tudi dobro diplomatsko orodje. Prepričan je, da bo znanost, če bo pravilno uporabljena, še naprej prinašala pozitivne spremembe. Sam izzive za prihodnost vidi v klimatskih spremembah in v njihovem razumevanju, v zeleni energiji, pandemijah in ustanavljanju podjetij, ki bodo temeljila na inovacijah. Njihovo dojemanje in reševanje pa bo v veliki meri odvisno prav od znanosti. 

Kaj pa so revolucije v novejši zgodovini, so ga povprašali študenti. Dejal je, da danes vse, kar počnemo, temelji na nečem, kar je bilo dognano na podlagi znanosti. Pri tem je optimističen, da bomo ljudje spoznali pravo vrednost znanosti in da bomo znali sprejemati dobre odločitve. Sam si tudi želi več sodelovanja med državnimi vrhovi in znanstveniki. Drugi so odgovorni za identifikacijo težav in za aktivacijo politične sfere, prvi pa za sprejemanje odločitev. Tudi komunikacija znanosti z javnostjo je v današnjem svetu pomembna, postane naj dostopnejša in bolj razumljiva. Paul Nurse je mnenja, da je priložnost za to tudi na družbenih medijih, če bo komunikacija prava, prav tako ima veliko vlogo izobraževanje. »Ne le da se o znanosti učimo, za družbo je pomembno tudi, da jo sprejme,« je dejal. 

Ines Baler

Razglasili zmagovalce

Dogodek ScienceBeat je namenjen prenosu znanja in učenju od vodilnih strokovnjakov. Organizatorji so poudarili, da so udeleženci dobili neposreden vpogled v delo Lekovih strokovnjakov in organizacijsko kulturo farmacevtskega podjetja Sandoz, ki je vodilno na področju razvoja in proizvodnje podobnih bioloških zdravil in generičnih farmacevtskih izdelkov. V Ljubljani so obiskali Razvojni center Slovenija in enoto Aseptični izdelki, v Lendavi pa obrat, kjer potekata proizvodnja antiinfektivov in pakiranje končnih farmacevtskih oblik. Študenti so sodelovali tudi na različnih delavnicah, zastavljen so imeli farmacevtsko-poslovni izziv in morali v praksi pokazati znanje in veščine. Na sklepni prireditvi, ki je bila na posestvu Marof, so podelili nagrade najboljšim. Zmagovalce je izbrala strokovna komisija. Udeleženci dogodka so v skupinah iskali odgovore na tri sklope, sestavljene iz strategije proizvodnje, strategije Go-to-market za podobna biološka zdravila in finančnega načrta. Za zmagovalno ekipo je bila izbrana tista, ki so jo sestavljali Niko Petrović, Ema Čemerika, Anja Vidović, Luka Svet, Xeniya Klokova in Arijan Valar. Pri povezovanju znanstvenega in poslovnega razmišljanja se je najbolj izkazal Poljak Mateusz Kosinski, priznanje za komuniciranje na družbenih omrežjih pa je prejel Matej Mivšek. Vsi zmagovalci so prejeli tudi finančno nagrado. 

Predsednik uprave Leka in predsednik Sandoza Slovenija Robert Ljoljo je udeležencem povedal, da je v farmacevtskem svetu pomembno sodelovanje, pri soočanju z izzivi in izkoriščanju priložnosti, ki jih prinašajo umetna inteligenca, digitalizacija in podatkovna analitika, pa lahko s pomočjo strateških partnerstev in interdisciplinarnega sodelovanja hitreje premikajo meje dostopnosti za bolnike. »Ob tem ne smemo spregledati vloge mladih talentov, njihovih svežih pogledov, nebrzdane radovednosti in želje po preizkušanju novih pristopov. Spodbujanje njihovega razvoja in zagotavljanje priložnosti za edinstven vpogled v farmacevtski svet na samem začetku njihove kariere sta naložba v skupno prihodnost.«

Jure Vajs, vodja strateških programov v Leku in vodja organizacijskega odbora projekta ScienceBEAT, pa je dodal, da so mlade talente, vrhunske znanstvenike in uspešne podjetnike povezali v izkušnjo, ki je omogočila učenje, razvoj inovativnih idej in vzpostavljanje dragocenih odnosov. 

Kdo je Paul Nurse? 
Je britanski genetik in celični biolog, ki je sredi 70. let z uporabo kvasovk kot vzorčnega organizma odkril gen cdc2. Njegova raziskava je pokazala, da je gen služil kot glavno stikalo, ki je uravnavalo čas dogodkov celičnega cikla, kot je delitev. Leta 1987 je bil pri ljudeh izoliran ustrezen gen, ki so ga poimenovali od ciklina odvisna kinaza 1. Gen kodira protein, ki spada v družino ključnih encimov, od ciklina odvisnih kinaz, ki sodelujejo pri številnih celičnih funkcijah. Njegovo delo je pomembno prispevalo k razumevanju rakavih obolenj, osredotočal se je na raziskovanje novih zdravil, ki ciljajo na rakave celice, da bi preprečila nastanek tumorjev, in preučevanje genov, ki rakavim celicam omogočajo nekontrolirano rast.