Tega nujnega vitamina po 50. letu potrebujemo še več
Vitamina B12, ki je ključen za zdravje krvi in živcev ter zaščito DNK, največkrat primanjkuje odraslim starejšim, doječim materam, nosečnicam in veganom.

Vitamin B12, znan tudi kot kobalamin, je ključen vodotopen vitamin, ki igra pomembno vlogo pri delovanju našega telesa. Potreben je za tvorbo rdečih krvničk, zdravje živčnega sistema in sintezo DNK. Ker ga telo ne proizvaja samo, ga moramo vnašati s hrano ali prehranskimi dopolnili.
Za katere procese skrbi vitamin B12
Vitamin B12 je esencialen za več telesnih procesov:
- Tvorbo rdečih krvničk: Pomaga pri preprečevanju megaloblastne anemije, ki povzroča utrujenost in šibkost.
- Zdravje živčnega sistema: Podpira sintezo mielina, ki ščiti živce in omogoča pravilno delovanje živčnega sistema.
- Sintezo DNK in RNA: Ključen je za razmnoževanje celic in obnovo tkiv.
- Presnovo homocisteina: Skupaj s folno kislino zmanjšuje raven homocisteina, kar zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni.

Priporočen dnevni vnos vitamina B12
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in nacionalnega portala prehrana.si so priporočeni dnevni vnosi (PDV) vitamina B12 naslednji:
- Odrasli (18–64 let): 4 µg/dan.
- Nosečnice: 4,5 µg/dan.
- Doječe matere: 5 µg/dan.
- Otroci:
1–3 leta: 1,5 µg/dan.
4–6 let: 2 µg/dan.
7–10 let: 2,5 µg/dan.
11–14 let: 3 µg/dan.
15–17 let: 4 µg/dan.
- Starejši odrasli (več kot 65 let): pogosto potrebujejo dodatne vnose zaradi zmanjšane absorpcije.

Znaki pomanjkanja vitamina B12
Pomanjkanje vitamina B12 se lahko kaže z različnimi simptomi:
- Utrujenost in šibkost: Zaradi zmanjšane tvorbe rdečih krvničk.
- Nevrološke težave: Mravljinčenje, odrevenelost okončin, težave s spominom ali ravnotežjem.
- Bleda koža in zasoplost: Posledica anemije.
- Razjede v ustih ali vnetje jezika
- Motnje razpoloženja: Depresija ali razdražljivost.
- Moten vid: Redko lahko pride do poškodbe optičnega živca.

Živila, bogata z vitaminom B12
Vitamin B12 je naravno prisoten predvsem v živilih živalskega izvora. Po podatkih portala prehrana.si so najbogatejši viri:
- Jetra (goveja, 100 g): 83 µg (2075 odstotkov PDV).
- Sardine (100 g): 8,9 µg (222,5 odstotkov PDV).
- Losos (100 g): 3,2 µg (80 odstotkov PDV).
- Govedina(100 g): 2 µg (50 % PDV).
- Jajca (1 veliko, 50 g): 0,6 µg (15 odstotkov PDV).
- Mleko (200 ml): 0,9 µg (22,5 odstotkov PDV).
Kdaj so priporočljiva prehranska dopolnila
Prehranska dopolnila so priporočljiva v naslednjih primerih:
- Vegani in vegetarijanci: Ker rastlinska hrana ne vsebuje dovolj vitamina B12, je dodajanje obvezno.
- Starejši od 50 let: Zmanjšana proizvodnja želodčne kisline otežuje absorpcijo.
- Osebe z absorpcijskimi motnjami: Denimo pri perniciozni anemiji ali po želodčnih operacijah.
- Uporabniki določenih zdravil: Denimo zaviralci protonske črpalke lahko zmanjšajo absorpcijo.
Pred jemanjem prehranskih dopolnil je priporočljiv posvet z zdravnikom, saj lahko previsoki odmerki folne kisline prikrijejo pomanjkanje vitamina B12.

Kdaj in s čim ga (ne) zaužiti
Vitamin B12 je najbolje jemati zjutraj z obrokom, saj hrana izboljša absorpcijo. Dobro se ujame z drugimi B-vitamini (denimo niacinom, riboflavinom, B6) in mineralom magnezijem, saj ti podpirajo presnovne procese. Izogibati se je treba visokim odmerkom folne kisline (>1 mg/dan), saj lahko prikrije anemijo oziroma pomanjkanje B12, kar vodi v nevrološke poškodbe. Prav tako se je dobro izogniti sočasnemu jemanju z visokimi odmerki vitamina C, ker lahko ta zmanjša absorpcijo B12.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se