Živilo, ki se pogosto znajde na jedilniku sladkornih bolnikov
Mesec oktober je tudi čas za bero topinamburja, ki je na naših tleh prisoten že stoletja.
Vam več pove ime laška repa, svinjska repa, ameriški krompir ali jeruzalemska artičoka? No, za isto rastlino gre. Topinambur danes najdemo predvsem na obronkih travnikov, pogosto tudi na divjih odlagališčih ali s plevelom zaraslih površinah. Kot vrtnina se šele uveljavlja.
Čez poletje ga prepoznamo po visokih cvetovih, ki se vzpenjajo tudi dva metra visoko in so rumeni kot sonce, podobni sončnicam, le da so prašniki in pestiči razviti podobno kot pri cvetlicah in precej manjši. Nekoč je veljal za hrano revežev oziroma, kot pove poimenovanje svinjska repa, hrano za živali.
Po okusu med krompirjem in zeleno
Medtem ko nadzemni del rastline spominja na sončnico, nagrbančeni gomolji spominjajo na krompir. Iz njih lahko pripravimo različne jedi, uživamo jih lahko surove ali toplotno obdelane.
Izkopavamo jih vse od septembra pa do konca oktobra, ko se nadzemni deli rastline posušijo. Najbolje jih je izkopavati sproti, saj se zelo hitro posušijo. Tisti, ki jih boste izkopali spomladi, bodo nekoliko slajši, saj se bo v njih nakopičilo več inulina.
Očiščene gomolje je treba pomočiti v okisano vodo, sicer potemnijo. Takšne pa nato uporabljamo po mili volji, na tisoč in en način: narezane v solatah, skuhane kot priloga, pripravljene kot krompirjev pire ali pražen krompir, lahko jih cvremo, pripravljamo juhe, kreme za različne sladice ali celo spečemo kruh.
Prehranska vrednost
Topinambur je izjemno cenjen pri ljudeh s presnovnimi težavami, saj vsebuje veliko inulina – posebne vlaknine, ki ne dviguje krvnega sladkorja. Zato ga pogosto priporočajo sladkornim bolnikom in ljudem, ki želijo stabilnejšo raven energije čez dan. Ugodno vpliva tudi na črevesno floro, saj inulin deluje kot prebiotik in hrani koristne bakterije.
Poleg tega je bogat vir kalija, železa, fosforja in vitaminov skupine B. Ker vsebuje zelo malo kalorij, a hkrati dobro nasiti, ga pogosto vključujejo v jedilnike pri hujšanju. V ljudskem zdravilstvu so ga uporabljali tudi kot pomoč pri razstrupljanju in krepitvi odpornosti.
Na vrtu ni zahteven
Če želite topinambur posaditi na vrt, mu namenite le dobro odcedno zemljo. Praviloma je večletna rastlina, a ga gojimo kot enoletnico, saj jeseni izkopljemo gomolje. Če ga želite torej obdržati, nekaj gomoljev pustite v zemlji, iz katerih bo spomladi znova pognal. Dobro prenaša tudi sušo, čeprav mu je bližja ruša.
Za sajenje je primeren čas zdaj ali pa v začetku pomladi. Če ga boste sadili zdaj, ga pokrijte s slamo ali listjem, gomolje pa zakopljite do osem centimetrov globoko, z razmikom pol metra. Med rastjo ga nato enkrat okopljite podobno kot krompir.
Malo pozornosti – velika nagrada
Ker raste bujno in hitro, ga na vrtu ne sadimo preblizu drugim rastlinam, saj jih lahko zasenči. Prav ta bujnost pa pride prav, če želimo ustvariti naravno veterno zaščito ali živo mejo, ki ob koncu sezone hkrati ponudi še poln koš užitnih gomoljev. Topinambur je prava »divja zelenjava« – hvaležen, zdrav in presenetljivo kulinarično vsestranski.
Majhen nasvet za kuhinjo
Ker ima rahlo oreškast in obenem sladkast priokus, se topinambur odlično poda k okusom jesenske zelenjave, na primer buče, pora ali kostanja. V kulinariki ga pogosto kombinirajo tudi z limono ali svežimi zelišči, da nekoliko osvežijo njegovo zemeljsko aromo. Če ga toplotno obdelujete, ga ne kuhajte predolgo – takrat namreč postane vodnat in izgubi svojo značilno strukturo.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
