Ob cestnih nasipih ali gozdnih robovih poleg pravih kopriv pogosto opazimo tudi mrtve koprive. Med njimi se največkrat pojavi bela kopriva, ki ne peče in velja za zelo razširjen plevel, a je tudi zelo koristna, saj vsebuje številne protivnetne učinkovine.

Drži, prav ste prebrali, tokrat pišemo predvsem o plevelu, ki se precej hitro pojavi na zapuščenih vrtovih, skalnjakih, ob robovih cest in med živimi mejami. Belo koprivo prepoznamo po listih, ki sicer spominjajo na pravo koprivo, a nas ne opečejo, in po belih dlakastih cvetovih, ki prijetno medeno dišijo. Beli koprivi pripisujejo protivnetne lastnosti, pomagala naj bi pri številnih zunanjih in notranjih težavah telesa. Med drugim imajo belo koprivo zelo radi čebele, čmrlji in metulji, privabi jih s svojim medenim vonjem, zato je s svojih gredic nikar ne odstranite prehitro.

Koristni so cvetovi

Če si ogledamo sestavo bele koprive, vidimo, da vsebuje fenilpropanoidne estre, iridoide, čreslovine, sluzi, saponine, organske kisline, triterpenoide, in še kaj bi našli. V zdravilne namene lahko uporabljamo predvsem cvetove, ki bodo, ko se bo umaknil sneg, pojavili v začetku maja in vztrajali vse do julija. Nabiramo jih skupaj z vršički in jih hitro posušimo, da ohranijo barvo. Vsebujejo tudi precej sluzi, zato je potrebno temeljito sušenje. Posušene cvetove hranimo v zaprtih, temnih posodah, da se ne ovlažijo in ne porjavijo. Dobro presušeni cvetovi imajo vonj po medu, če jih položite v usta, pa postanejo sluzasti. Iz njih nato pripravljamo zdravilne poparke, tinkture in praške. Prav tako lahko celotno zel, s koreninami vred, uporabimo za pripravo sproščujočih in poživljajočih kopeli.

Uporabna tudi v kuhinji

Belo koprivo lahko koristno uporabimo tudi v kulinarične namene. Zeliščarji in vegani jo prav posebno cenijo in uporabljajo za pripravo prikuh ali juh. Največkrat jo priporočajo v mešanici z drugimi divjimi zelišči. Zelo mlade liste (starejši dobijo precej grenak okus) lahko dodajate spomladanskim solatam ali pa jih pomešate med špinačo ali blitvo. V njih je veliko vitamina A in rudnin. Cvetovi imajo zelo sladkast in meden okus, zato so posebno dobrodošla dekoracija na tortah, sadnih kupah, pecivu ...

ŠKRLATNORDEČA KOPRIVA ZA ZDRAVJE IN DOBRO KUHO

Škrlatnordeča mrtva kopriva je pri nas precej pogosta, saj jo najdemo na travnikih, zapuščenih vrtovih, poljih, v sadovnjakih, ob gozdnih mejah in še bi lahko naštevali. Kljub temu, da nosi ime »kopriva«, nima kaj dosti skupnega z navadno oziroma veliko koprivo, saj spada v družino ustnatic; povezuje ju le videz. Od navadne koprive jo ločimo po rožnatih oziroma rožnato vijoličastih cvetovih, ki spominjajo na vsem dobro znane cvetove »zajčkov«.

Preberite še ...

Zdravje

Posledice dolgih čakalnih dob so zaskrbljujoče

Bogata z vitaminom C in železom

Škrlatnordeča mrtva kopriva je izjemno bogata z vitaminom C, v njej pa najdemo tudi veliko železa in vlaknin. Njeno delovanje na telo je protibakterijsko in protiglivično. V ljudski medicini jo pogosto uporabljajo kot naravni diuretik, priporočajo jo pri vročinskih stanjih, saj pospešuje znojenje. Uživanje škrlatnordeče koprive priporočajo tudi alergikom, saj naj bi omilila nekatere alergije oziroma simptome. Prav tako je odlična za preprečevanje okužb dihal in pri vnetju grla.

Zaustavite krvavitve, očistite kri

Tako kot listi trpotca so tudi škrlatnordeče koprive odlična prva pomoč pri praskah in površinskih ranah. Te lahko položite na ureznine oziroma rane in hitro zaustavite krvavitev. Vitamin C in flavonoidi, ki jih najdemo, pa bodo poskrbeli za krepitev imunskega sistema ter preprečili tveganje za okužbo. Določene raziskave nakazujejo, da je škrlatnordeča mrtva kopriva učinkovita pri uničevanju bakterije E.coli, ki živi v našem prebavnem sistemu. Uporablja se kot pomoč pri boleznih sluznice, pri ženskah, ki jih mučijo neredne menstruacije in beli tok, prav tako kot pomirjevalo za dober spanec. V mrtvih koprivah najdemo tudi številne minerale, predvsem veliko kalcija, ki je v kombinaciji z učinkovinami, ki delujejo diuretično.

Nepogrešljive v kuhinji

Vse vrste kopriv, vključno s škrlatnordečo mrtvo koprivo, so še kako uporabne in zaželene v kulinariki. Užitne so tako surove kot kuhane. Surove lahko dodate solatam, a izbirajte močne solate s prevladujočimi okusi. Na začetku, dokler se okusa ne privadite, dodajte nekoliko manj koprive, nato jo postopno dodajajte. Sicer jo lahko uporabite pri rižotah, pri pripravi ajdove kaše, ko jo dodate tik pred koncem kuhanja, ali pri pripravi omlet in omak.