Hrenovke jemo redno, zdravniki pa opozarjajo na skrito tveganje
Hrenovke so hiter in priljubljen obrok, a pri rednem uživanju niso nedolžne. Strokovnjaki opozarjajo predvsem na predelano meso in aditive.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Hrenovke so za marsikoga hitra rešitev, ko zmanjka časa za kuhanje. Otroci jih imajo radi, pripravljene so v nekaj minutah, pogosto pa veljajo za povsem običajen, skoraj nedolžen obrok. A prav pri hrenovkah velja nekaj previdnosti: niso problematične zato, ker bi si jih privoščili enkrat na mesec, temveč zato, ker lahko ob pogostem uživanju postanejo del nezdrave prehranske rutine.
Gre namreč za predelano meso, kamor spadajo tudi salame, klobase, slanina, paštete in drugi mesni izdelki, ki so soljeni, dimljeni, sušeni ali drugače obdelani za daljšo obstojnost in bolj izrazit okus. Prav ta skupina živil je že več let pod drobnogledom zdravstvenih strokovnjakov.
Predelano meso ni isto kot sveže meso
Svetovna zdravstvena organizacija je predelano meso uvrstila med rakotvorne snovi za človeka. To seveda ne pomeni, da je ena hrenovka enako nevarna kot kajenje, temveč da obstajajo dovolj trdni dokazi o povezavi med rednim uživanjem predelanega mesa in večjim tveganjem za raka debelega črevesa.
Najpogosteje se omenja podatek, da lahko vsakodnevno uživanje približno 50 gramov predelanega mesa, kar je približno ena hrenovka, relativno tveganje za raka debelega črevesa poveča za 18 odstotkov. Pri tem je pomembno razumeti, da govorimo o rednem, dolgotrajnem uživanju, ne o občasnem obroku na pikniku ali rojstnem dnevu.
Zakaj so hrenovke problematične?
Težava ni samo v mesu, temveč tudi v sestavi izdelka. Hrenovke pogosto vsebujejo veliko soli, nasičenih maščob in različnih dodatkov, med njimi nitrite, ki pomagajo ohranjati barvo, okus in obstojnost izdelka. V telesu se lahko nitriti pod določenimi pogoji pretvorijo v spojine, ki jih povezujejo s povečanim tveganjem za nastanek nekaterih vrst raka.
Dodatno tveganje lahko nastane pri pripravi na zelo visokih temperaturah, na primer pri pečenju na žaru ali močni zapečenosti. Takrat lahko nastajajo spojine, ki niso ugodne za zdravje, zlasti če so takšna živila na krožniku pogosto.
Veliko soli, maščob in malo hranilne vrednosti
Hrenovke so pogosto tudi energijsko bogate, a hranilno precej skromne. Vsebujejo lahko veliko natrija, ki prispeva k povišanemu krvnemu tlaku, ter nasičene maščobe, ki ob pretiranem vnosu niso najboljša izbira za srce in ožilje. Če so hrenovke pogosto na jedilniku skupaj z belim kruhom, majonezo, kečapom, ocvrtim krompirčkom ali sladkimi pijačami, se prehranska slika še poslabša.
Zato strokovnjaki predelanega mesa ne odsvetujejo le zaradi povezave z rakom, temveč tudi zaradi vpliva na srčno-žilno zdravje, telesno težo in splošno kakovost prehrane.
Pri otrocih naj bodo izjema, ne navada
Posebna previdnost je potrebna pri otrocih. Hrenovke so mehke, hitro pripravljene in otrokom pogosto všeč, zato se zlahka znajdejo na jedilniku večkrat na teden. A prav pri otrocih je smiselno še bolj paziti, da predelano meso ne postane vsakdanja izbira.
Otroški obroki naj raje temeljijo na manj predelanih živilih: jajcih, stročnicah, ribah, perutnini, pustem mesu, mlečnih izdelkih, zelenjavi, polnovrednih žitih in kakovostnih doma pripravljenih jedeh. Hrenovka tu in tam ni prehranska katastrofa, vsakodnevna hrenovka pa ni dobra navada.
Tudi oznake na embalaži niso vedno dovolj
Na policah najdemo tudi hrenovke z oznakami, kot so »brez dodanih nitratov«, »naravno«, »z manj aditivi« ali »otroške«. Takšne oznake lahko delujejo pomirjujoče, vendar ne pomenijo nujno, da je izdelek zdrav. Tudi če so določeni dodatki nadomeščeni z naravnimi viri, na primer sokom zelene, so lahko spojine v končnem izdelku zelo podobne.
Zato je pri izbiri smiselno pogledati celotno deklaracijo: koliko mesa izdelek vsebuje, koliko soli ima, kateri dodatki so navedeni in kako pogosto ga sploh uživamo. Boljši izdelki imajo običajno višji delež mesa, manj soli in krajši seznam sestavin, vendar tudi ti ne bi smeli biti vsakodnevna izbira.
Kako pogosto si jih lahko privoščimo?
Najbolj razumen nasvet ostaja zmernost. Če se hrenovke na krožniku znajdejo občasno, v okviru sicer raznolike prehrane, ni razloga za paniko. Drugače pa je, če so redna večerja, pogosta otroška malica ali najhitrejša rešitev večkrat na teden.
Če jih že pripravimo, jih je bolje kombinirati z zelenjavo, polnozrnatim kruhom in manj slanimi dodatki, ne pa z obilico mastnih omak in ocvrtimi prilogami. Še bolje pa je, da jih v vsakdanji prehrani večkrat nadomestimo z manj predelanimi živili.
Hrenovke torej niso prepovedano živilo, so pa dober primer hrane, pri kateri je pomembna pogostost. Občasna hrenovka ne bo porušila zdrave prehrane, redno uživanje predelanega mesa pa je navada, ki jo je smiselno omejiti, še posebej pri otrocih.
