Arhiv NTRC

Sogovornica, ki je živila podrobneje začela raziskovati pred vrsto leti, ko se je z boleznijo soočil član njene družine, pravi, da je imunski sistem odraz notranjosti našega telesa. To, kar se dogaja v njem, se zrcali na naši koži, na naših laseh in nohtih, delovanje imunskega sistema je vidno tudi po tem, kako pogosto obolevamo. Če smo zakisani, slabo delujeta črevesje in prebavni trakt, toksinov je v telesu vedno več, imunski sistem je vedno bolj neučinkovit,je pojasnila sogovornica. »Tako se v našem organizmu nabirajo ovire, ki preprečujejo, da bi telo opravljalo svojo temeljno vlogo, za katero je bilo ustvarjeno. Podobno je, če imamo v motorju vozila staro olje, ki vsebuje veliko obrabnih delcev. Vsi vemo, da moramo olje menjati vsako leto, da moramo skrbeti za avtomobil in paziti, katero gorivo natočimo vanj.« Za razliko od avtomobila, ki potrebuje redne servise, ima naše telo po njenih besedah čudovito lastnost, da se je sposobno samo obnavljati. Če v telo vnašamo primerna hranila, je zdravo in uspešno opravlja svoje naloge. Ob resnih obolenjih človek seveda potrebuje pomoč zdravnika.

Vzroki in posledice

Kemični procesi v našem telesu močno vplivajo na učinkovitost našega imunskega sistema, je pojasnila inženirka živilstva. Če smo nenehno pod stresom, se v nas dogajajo negativni kemični procesi, sprošča se veliko stresnih hormonov, na primer adrenalin in kortizol, ki lahko v našem organizmu naredita precejšnjo zmešnjavo. Če se premalo gibamo, to vpliva na slabše delovanje limfe in na slabše kroženje limfocitov, slabše je tudi čiščenje našega telesa. Tudi če pijemo premalo tekočine, to vpliva na zmanjšano čiščenje telesa. Naše telo mora popravljati vse omenjene nepravilnosti, enako tudi to, da jemo neprimerno hrano ali uživamo preobilne obroke. »Kadar je telo zelo zakisano in strupov ne zmore očistiti, se ti nabirajo v naših perifernih tkivih. Glavne vitalne organe skuša telo vedno ohraniti v čim boljši kondiciji, saj je to bistvenega pomena za življenje. Kri ima na primer vedno enako pH-vrednost. Vlaknine so kot substrat za našo črevesno mikrofloro, poznamo jih tudi pod imenom prebiotiki. Probiotiki so mikroorganizmi, ki nam pomagajo razgrajevati hrano. Njihovo ime izvira iz grške besede »za življenje,« kar nam pove, da probiotiki pomagajo ohranjati naše zdravje in naše vitalne funkcije. Če jemo prečiščena živila, ki ne vsebujejo dovolj vlaknin, je torej v našem črevesju premalo vlaknin inposledično tudi premalo probiotikov, kar pomeni, da nimamo urejene črevesne flore. V črevesju iz rastlinske hrane in s pomočjo mikroorganizmov nastaja vitamin K. Če omenjenega vitamina ni dovolj, je slabši tudi naš imunski sistem.

Lokalno, sveže in sezonsko

Metoda, s katero lahko našemu telesu pomagamo vzdrževati dober imunski sistem, je po besedah Irene Franić zelo enostavna. Jesti moramo lokalno pridelano in čim bolj svežo hrano, ki ima kratko pot od njive do krožnika. Izbirati moramo živila, ki so na voljo v določenem letnem času, in ne živila, ki pripotujejo z druge strani zemeljske oble. »Živila, ki pridejo od daleč, so obrana, preden so tehnološko zrela. Zato ne uspejo pridobiti vseh hranil in drugih snovi, ki jih od njih pričakujemo. Če ne uživamo sezonske hrane, to lahko pomeni, da imamo že zaradi tega primanjkljaj mineralov in vitaminov, saj takšna hrana ne vsebuje tistih snovi, ki bi jih morala. Že s tem smo prikrajšani za hranila.« Irena Franić je še pojasnila, da so rastlinska živila, ki jih utrgamo od korenin, še vedno živa, v njih se še vedno dogaja celično dihanje. To pomeni, da se v njih veča delež ogljikovih hidratov, škroba in sladkorja, medtem ko izgubljajo vitamine in minerale. »Starejša kot je hrana, dlje časa, kot jo imamo v hladilniku, manj ima tistega, kar bi si želeli zaužiti z njo.« Dodaja še, naj ljudje jedo raznoliko in naj si vsak dan privoščijo vse barve živil, saj tudi njihova obarvanost sporoča o njihovi vsebnosti koristnih elementov. »Rdeča paprika na primer vsebuje več betakarotenov, zelena zelenjava vsebuje več kalcija in drugih mineralov. Vsaka hrana vsebuje nekaj, kar naše telo potrebuje.«

Pomagajo lahko »čistilci«

Preberite še ...

Novice · Oglas

Iščete novo banko? Izberite modro.

Svetuje, naj si ljudje v teh jesenskih dneh baterije skušajo napolniti z vsem tistim, kar še raste na vrtu. Tudi regrat, ki ga najdemo na travnikih, lahko uživamo celo leto, je dejala. »Z njim nam narava spomladi pomaga, da telo očistimo vseh strupov, ki se v telesu naberejo pozimi. Pozimi, ko sveže hrane ni dovolj in ko moramo ohranjati svojo telesno temperaturo, namreč uživamo več kuhane in mastne hrane ter več beljakovin. Kuhana, predelana in beljakovinska hrana pri presnovi za seboj pušča veliko kislih produktov. Ker zraven ne uživamo dovolj sveže hrane, nastane težava.« Zato sogovornica svetuje, da si čez vse leto postrežemo z regratom, a tudi s shranki iz koprive in čemaža. Poleti nam zdravje pomagajo ohranjati tudi rože kapucinke in maslenice, ki niso lepe le za oko, ampak so užitne in vsebujejo zelo veliko antiseptičnih snovi. »Kapucinke jem vsak dan, saj tako že v ustih naredim ščit pred okužbami.«

Foto: SHERPA in osebni arhiv

Več o pripravi jedi na fotografijah (Bučkin karpačo, Zdravilna solata iz kislega zelja in Kislo zelje s čičeriko in piščancem, si lahko pod istim naslovom preberete na kulinaričnem portalu Oblizni prste. Če želite prelistati tudi druge recepte Irena Franić, kliknite na ime avtorja pod imenom recepta in pregledali boste lahko vse njene objavljene jedi.)

Preberite več v Novem tedniku