75 let Novega tednika: Kako smo pisali o rokometaših Celja Pivovarne Laško
Ker se naša rubrika, v kateri se ob 75-letnici Novega tednika spominjamo, kako smo pisali o dogodkih iz preteklosti, počasi izteka, je prav, da več pozornosti namenimo tudi športnemu klubu, ki je dosegel največji uspeh v evropskih klubskih tekmovanjih v celjski in slovenski športni zgodovini. Govorimo seveda o rokometaših Celja oziroma rokometaših Celja Pivovarne Laško, ki so pod tem imenom serijsko osvajali domače državne in pokalne naslove, igrali v elitnem evropskem tekmovanju ter leta 2004 tudi postali evropski klubski prvaki.

Ta pot do omenjenega vrhunca se je začela približno v tem času, novembra davnega leta 1990, ko je vodstvo Celja Pivovarne Laško, potem ko je laška pivovarna postala glavni pokrovitelj kluba, na mesto trenerja postavilo takrat komaj 29-letnega Toneta Tislja (prihodnje leto bo praznoval 60 let). Z ekipo, ki ji ni šlo po načrtih v takratni drugi zvezni jugoslovanski ligi zahod, se je uspel prebiti do zaključnega kvalifikacijskega turnirja v Zagrebu. Tam so se celjski rokometaši spet uvrstiili v prvo zvezno ligo, kjer so v minulih sezonah že večkrat igrali.
V prvi jugoslovanski ligi potem sicer niso zaigrali, saj se je Slovenija osamosvojila in ustanovila svoje državno prvenstvo. V prvi sezoni je Celje Pivovarna Laško zanesljivo osvojilo naslov prvaka in tudi pokalni naslov, potem je te dosežke v domačem tekmovanju večinoma ponavljalo, v vseh naslednjih tridesetih letih z redkimi izjemami, ko so naslov državnega prvaka osvajali Prule 67, Gorenje Velenje in Cimos Koper.
Celjski rokometaši so uspešno nastopali tudi v Evropi in se do leta 2001 kar petkrat uvrstili v polfinale lige prvakov. V tem tekmovanju so bili nepozabni legendarni dvoboji še v dvorani Golovec s takrat izredno močnim Zagrebom in »superiorno« Barcelono. Čeprav je bila tudi uvrstitev v polfinale rokometne evrolige izjemen uspeh, so Celjani merili še višje, na finale.
Naposled jim je to uspelo v sezoni 2003/04, ko je bila na Hudinji zgrajena tudi nova športna dvorana Zlatorog. Na odprtju nove dvorane, decembra leta 2003, je rokometašem Celja Pivovarne Laško ob fanatični podpori navijačev uspel neverjeten, spektakularen preobrat, ko so v tekmi osmine finala proti španskemu Ademarju Leonu uspeli nadoknaditi kar 13 zadetkov prednosti gostov s prve tekme.
Ta zmaga je dala celjskim rokometašem nov zagon, v četrtfinalu so potem izločili še nemški Lemgo in še enega španskega predstavnika, Ciudad Real, ter se uvrstiti v tako želeni finale.
Tam jih je ponovno pričakal nemški nasprotnik, Flensburg, ki so ga na prvi tekmi doma Celjani premagali za šest zadetkov (34:28). Prednost je tokrat bila zadostna, saj so na povratni tekmi v Nemčiji celjski rokometaši izgubili le z dvema zadetkoma razlike.
Začelo se je nepopisno slavje, ki je vrhunec doživelo po vrnitvi evropskih prvakov v Celje pred dvorano Zlatorog, kjer jih je pričakalo kar dvajset tisoč privržencev. Čez dva dni je sledil še en veličasten sprejem, pred celjsko občino.
Preberite več v Novem tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se