T. J. G.

##IMAGE-3475106##

Slovenija se uvršča med države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom (KME), ne glede na to pa je preventivna precepljenost prebivalstva nizka. Tako je bilo tudi v sosednji Avstriji, kjer pa so uspeli precepljenost zvišati in s tem precej zmanjšati število zbolelih. Najprimernejši za prvo cepljenje je ravno zimski čas.

Cepite se lahko med drugim tudi na novomeški območni enoti Zavoda za zdravstveno varstvo od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure.

Bolezen se začne teden dni po vbodu klopa

KME je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Na mestu vboda klopa pri KME praviloma ni opaznih sprememb na koži, bolezen pa poteka v dveh fazah. Prva faza se začne približno sedem dni po vbodu klopa s simptomi, podobnimi gripi, kot so slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Po obdobju od nekaj dni do treh tednov pri večini bolnikov sledi druga faza bolezni s visoko temperaturo, močnim glavobolom, lahko celo z nezavestjo, pojasnjujejo na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ).

Bolezen lahko na bolnikih pusti trajne posledice. Pojavljajo se lahko glavoboli, zmanjšana je lahko delovna sposobnost in sposobnost koncentracije, pojavi se lahko omrtvelost udov, pa tudi ohromelost. Pri enem do dveh odstotkih odraslih je bolezen lahko tudi smrtna.

Bolezen se pojavlja v velikem delu Slovenije, najpogosteje v osrednjem delu države, na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem. Letno število prijav se v zadnjih desetih letih giblje v razponu od 150 v letu 1999 do 373 v letu 2006. Nato je število precej upadlo, lani pa po preliminarnih podatkih IVZ ponovno naraslo na 306 prijavljenih primerov.

Število prijavljenih primerov po letih niha predvsem zaradi klimatskih dejavnikov in vremenskih razmer, kar vpliva na pojavnost klopov in tudi na vedenje ljudi, so za STA pojasnili na IVZ. Tako je denimo po blagi zimi pričakovati več klopov, po mrzli in suhi zimi pa manj. Če je poleti vreme lepo in ne preveč vroče ter suho, ljudje več hodijo na izlete in so večkrat izpostavljeni klopom. Tudi če je dobra gobarska sezona, se lahko pojavi v jeseni še en vrh obolevanja zato, ker ljudje več hodijo po gozdovih.

Po podatkih iz leta 2003 je bila Slovenija med 13 evropskimi državami s 13,6 primeri na 100.000 prebivalcev na tretjem mestu po pojavljanju KME, za Litvo (22) in Latvijo (15,7). V Avstriji, kjer se je delež precepljenega prebivalstva proti KME v zadnjih letih zvišal na 87 odstotkov, je znašala pojavnost bolezni le 1,1 primera na 100.000 prebivalcev.

V Avstriji, kjer je cepljenje priporočljivo in samoplačniško, so uspeli z zelo odmevno promocijo cepljenja in vsakoletnimi kampanjami pomembno zvišati delež cepljenih in tako močno znižati število zbolelih. Visoko obolevnost pa imajo še v nekaterih delih Češke, Nemčije, Švice, pa tudi v baltskih državah. Države z nižjo obolevnostjo so Švedska, Danska, Poljska, Slovaška in druge srednjeevropske države.

V Sloveniji je precepljenost zelo nizka, po ocenah okrog 10 odstotkov. V Sloveniji je cepljenje proti KME obvezno za vse tiste, ki so pri svojem delu ali pri praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom KME. Poleg tega pa je cepljenje priporočljivo za vse osebe, starejše od enega leta, ki bivajo na endemskem območju ali predvidevajo aktivnosti na endemskem območju.

S cepljenjem je priporočljivo pričeti v zimskih mesecih, tako da dobi oseba prva dva odmerka v razmaku enega meseca še pred začetkom aktivnosti sezone klopov. Nato sledi tretji odmerek v obdobju od devet do 12 mesecev po drugem odmerku. Prvi poživitveni odmerek sledi nato po treh letih, naslednji poživitveni odmerki pa si sledijo na pet let.

V zadnjih letih je bilo razdeljenih okrog 50.000 odmerkov letno. Po podatkih IVZ je bilo v letu 2008 cepljenih po nekaj več kot 12.000 oseb s prvim, drugim in tretjim odmerkom, torej skupaj 36.000 odmerkov, nekaj manj kot 10.000 oseb pa je bilo revakciniranih.