arhiv DL

##IMAGE-3648040##

Državni zbor je sprejel priporočilo vladi in ministrstvu za zdravje, da pred sprejetjem novega pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (NMP) z njim in s pripombami iz javne razprave seznani pristojni odbor DZ. Mnogi poslanci so izrazili skrb, da bi se zmanjšal dostop do NMP, v vladni SMC so prepričani, da bo ministrstvo pripombe upoštevalo.

Izredno sejo DZ so zahtevali poslanci SDS in NSi, ki so k zahtevi za sklic predložili več priporočil. A že matični odbor DZ za zdravstvo jih je na četrtkovi seji večino zavrnil ter poleg seznanitvenega potrdil le navedeno preoblikovano priporočilo, ki so ga včeraj sprejeli z 52 glasovi za in dvema proti.

Tudi na včerajšnji seji so poslanci SDS neuspešno poskusili z vloženimi dopolnili, po katerih bi DZ vladi priporočil še, naj pred sprejetjem pravilnika predloži strokovne analize za oblikovanje pravilnika ter uredi status urgentnih centrov, z novim pravilnikom pa naj se med drugim v zdravstvenih domovih ohrani dosedanja 24-urna dežurna služba, omogoči krajši intervencijski čas ter sprejmeta pravilnika o dispečerski službi in o izvajanju helikopterske nujne pomoči.

NMP bo glede na osnutek pravilnika neprekinjeno izvajalo 12 urgentnih centrov in 18 satelitskih urgentnih centrov. Na terenu bodo na voljo nujna reševalna vozila in reanimobili. Osnutek predvideva še mrežo dežurnih ambulant v manjših zdravstvenih domovih, ki pa ne bodo odprte ves čas.

Pripombe nad novo organizacijo so v času javne razprave, ki se je končala 22. maja, izrazili v več regijah. Skrb, da se bo predvsem v odročnejših krajih zmanjšal dostop do NMP, so včeraj izrazili tudi številni poslanci. Kot je poudarila Nada Brinovšek (SDS), ne smejo prezreti številnih pripomb lokalnih skupnosti in civilnih iniciativ.

Za Ivana Hršaka (DeSUS) bo, kot je dejal, sprejemljiva le takšna bodoča organiziranost NMP, ki ne bo poslabšala sedanjega stanja. Skrb glede pravočasne oskrbe bolnikov in oskrbe v ekipi brez zdravnika, saj naj bi bili po novem prvi posredovalci laiki, je izrazila tudi Marija Bačič (SD), ki je poudarila pravico vseh državljanov, da so deležni kakovostne in hitre zdravstvene oskrbe.

Tudi Jernej Vrtovec (NSi) je izpostavil načelo enakopravnosti, saj da vsi plačujemo približno enak delež v zdravstveno blagajno in bi morali biti zaradi tega enakopravno obravnavani. Da predvidena mreža satelitskih urgentnih centrov nikakor ne zadostuje pričakovanju precejšnjega odstotka prebivalcev Slovenije, saj je dokaj centralistično naravnana, meni tudi poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz.

Po mnenju Franca Trčka (ZL) lahko tudi laiki, kot so gasilci, pomagajo reševati življenja, a težava je v tem, kako jih v kratkem času toliko izobraziti.

Erika Dekleva (SMC) je poudarila, da je ministrstvo pripravilo zgolj osnutek ter stroki in javnosti dalo čas za pripombe in predloge. Predlagatelji seje pa po njenih besedah niso počakali, da bi te predloge vgradili v pravilnik, ampak "utrujajo vse nas skupaj s temi sejami in v bistvu zapravljajo naš čas".

Da bodo upoštevali vsebinske pripombe, je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc včeraj večkrat poudarila. Javno razpravo so po njenih besedah pripravili, da zagotovijo najboljše končno besedilo. Kot je pojasnila, bodo prehodno obdobje podaljšali do marca 2019, da pridobijo podatke in na njihovi podlagi določijo, kakšna bo mreža NMP.

Kot smo poročali, osnutku o NMP nasprotujejo tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, peticije za ohranitev sedanjega načina dežurnih terenskih zdravnikov so zbirali v Trebnjem in jih ta mesec tudi v Brežicah.