Profimedia

Z običajno mikroskopsko analizo so do sedaj znanstveniki lahko zaznali le delce, ki so večji od petih mikrometrov (en mikrometer je tisočinka milimetra), zato so jim »ušli« delci v velikosti nekaj nanometrov (en nanometer meri milijoninko milimetra). Z novimi metodami infrardeče in elektronske mikroskopije pa lahko zaznajo tudi nanoplastiko, s čemer zdaj veliko natančneje določajo prisotnost teh delcev.

Zadnje raziskave so pokazale, da naj bi imel sodoben človek v povprečju enako raven mikro- in nanoplastike v ledvicah kot leta 2016, veliko večje vrednosti pa so zaznali v jetrih in predvsem možganih. Pri jetrih je raven delcev poskočila s 142 na 453 mikrogramov na gram tkiva, pri možganih pa s 3420 na 4763 mikrograma na gram tkiva.

Pri tem so analizirali vzorce leta lani umrlih 24 oseb in jih primerjali z vzorci 28 posameznikov, ki so umrli leta 2016.

Najpogostejši je polietilen

S kemično analizo so znanstveniki določili tudi sestavo teh plastičnih delcev. Največkrat so naleteli na delce iz polietilena, ki se uporablja za na primer izdelavo folij. Polietilen predstavlja od 40 do 65 odstotkov delcev v ledvicah in jetrih ter kar 75 odstotkov vseh delcev v možganih.

Pri analizi možganov ljudi, ki so živeli med leti 1997 in 2013, pa so še potrdili, da se je količina mikro- in nanodelcev v zadnjih letih skokovito povečala.

Posebej visoka je bila koncentracija delcev v možganih posameznikov, ki so trpeli za demenco, možgani teh ljudi so vsebovali od 12.000 do 48.000 mikrogramov plastike na gram tkiva. Prav tako so lahko določili tudi količino plastike glede na kraj bivanja, a neposrednega vpliva plastike na zdravje ljudi zaenkrat še niso mogli dokazati.

Miši so se težje orientirale

Pred kratkim pa je skupina znanstvenikov iz kitajske raziskovalne akademije za okoljske vede v Pekingu predstavila rezultate njihove raziskave, pri katerih so na poskusih na miših ugotovili, da delci plastike najverjetneje zamašijo krvne žile v možganih miši. Prizadete miši so se slabše orientirale in so bile na splošno v slabši telesni kondiciji. A ker so možgani miši vseeno drugače zgrajeni kot možgani ljudi, te rezultate še ne morejo posplošiti ali jih primerjati z vplivi na zdravje ljudi.