Shutterstock

Zahvaljujoč številnim starim in preverjenim, pa tudi novim in inovativnim terapijam, spremljanju koledarja cvetenja in upoštevanju ukrepov za zmanjšanje stika z alergeni je danes mogoče neprijetne simptome alergij v celoti preprečiti ali vsaj toliko omiliti, da lahko tudi v »rdečih« pomladnih mesecih normalno živite in funkcionirate.

Ocenjuje se, da približno 25 odstotkov svetovnega prebivalstva trpi zaradi pelodne alergije, enako velja za vsakega četrtega prebivalca Slovenije. Epidemiološke študije po vsem svetu kažejo na občuten porast števila oseb z alergijami na pelod. Težko si je predstavljati, kako zelo lahko alergije vplivajo na kakovost življenja, če sam teh težav nimaš.

In prav zdaj prihaja obdobje, ko se težave alergikov še okrepijo. Čeprav se simptomi pri nekaterih pojavijo že februarja, je marec - vsaj po pelodnem koledarju mesta Ljubljana - popolnoma »rdeč« za ljudi, ki so alergični na ciprese, v nekoliko manjši meri pa težave povzroča tudi cvetenje leske in jelše.

Število obolenj narašča

Sezonske alergije, katerih simptomi se poslabšajo na prostem, se pojavljajo spomladi, poleti in zgodaj jeseni, saj v toplejšem obdobju cvetijo pleveli, trave in drevesa ter sproščajo velike količine peloda. Simptomi se pri posameznikih običajno pojavljajo ob istem času vsako leto, pogosto nenadoma, in lahko trajajo več tednov ali dokler alergeni ne izginejo iz zraka. Pelodna vročica je zelo pogosta, v ekonomsko razvitih državah pa prizadene okoli 30 odstotkov prebivalstva.

Profimedia

Med drugim valom cvetnega prahu, ki poteka zdaj, cvetijo breza in sorodni gaber, prav tako se je že začelo cvetenje jesena, ki ima alergene, podobne oljki. Na Primorskem moramo k cvetnemu prahu leske in jelše prišteti še zrna cipresovk, ki so tudi alergena.

K sreči je na voljo več vrst zdravil, ki delujejo na različne točke alergijskega odziva in lahko olajšajo oziroma popolnoma odpravijo simptome ter izboljšajo kakovost življenja.

»Gre za antihistaminike, ki blokirajo delovanje histamina - glavnega mediatorja alergijske reakcije, potem zaviralce imunoglobulina E (anti-IgE, biološko zdravilo), ki so specifični za točno določen alergen, ter kortikosteroide, ki močno zavirajo različne imunske reakcije, tudi alergijske. Zdravila so na voljo v različnih oblikah: tekočine, tablete, kapljice za oči, pršila za nos in bronhije ter injekcije.

Pomembno vlogo ima tudi t. i. specifična imunoterapija, pri kateri se alergen najprej daje v zelo majhnih količinah, nato pa se odmerek postopoma povečuje. Poleg tega se dodajajo simptomatska zdravila za spiranje nosu, izboljšanje prehodnosti dihal in lajšanje težav z dihanjem,« razlaga prof. Laura Marković in dodaja, da mora terapijo za vsakega bolnika določiti zdravnik, specifično imunoterapijo pa alergolog na podlagi individualnih izvidov in klinične slike.

Kombinirana terapija

»Pri hujših simptomih je terapija vedno kombinirana. Zelo blage oblike bolezni je možno zdraviti le z antihistaminskimi tabletami ali sirupi. Obstaja več molekul druge generacije antihistaminikov. Lahko povzročijo zaspanost, zato je potrebna previdnost pri vožnji ali delu s stroji. Med jemanjem antihistaminikov je treba izogibati tudi alkoholu, zlasti če načrtujete vožnjo.

Uporabljajo se tudi zdravila za lajšanje zamašenosti nosu in sinusov, ki pa lahko zvišajo krvni tlak, povzročijo glavobole, težave s spanjem in razdražljivost ter celo zasvojenost, če se uporabljajo več kot pet dni,« opozarja prof. Marković.

Profimedia

Dodaja, da je edina oblika zdravljenja, ki vpliva na vzrok bolezni, specifična imunoterapija, ki preoblikuje alergijsko reakcijo tako, da telo začne tolerirati alergen. Popolnoma novih terapij, ki bi delovale na druge mehanizme kot obstoječe, za zdaj ni, je pa velik napredek dosežen v natančni molekularni diagnostiki, ki omogoča točno določitev alergenskih fragmentov in s tem izbiro najučinkovitejše terapije.

Povezava z astmo

Epidemiološke študije so pokazale, da je alergijski rinitis tesno povezan z astmo - pogosto je njen predhodnik in pomeni neposredno tveganje, zato ga je treba zdraviti. Kar 40 odstotkov ljudi z alergijskim rinitisom ima tudi astmo, 70 odstotkov astmatikov pa ima alergijski rinitis.

Alergijski rinitis je tesno povezan z astmo.

Preobčutljivost nosne sluznice in spodnjih dihal se obravnava kot enoten sistem. Zato ima večina ljudi s pelodno senenico tudi astmatične težave - bodisi očitne bodisi latentne, ki se pojavijo le ob določenih okoliščinah, npr. ob virusni okužbi ali močnem izpostavljanju pelodu.

Astmatične težave je mogoče pravočasno odkriti, če se bolniki obrnejo na zdravnika, vendar ljudje ob blagih simptomih pogosto niti ne pomislijo na astmo. Terapija rinitisa se ne spremeni, če je prisotna tudi astma, le doda se dodatna antiastmatična zdravila.

Profimedia

Biološka zdravila, predvsem omalizumab - monoklonsko protitelo proti IgE - pomembno pripomorejo k zdravljenju simptomov astme. Uporabna so tudi pri specifični imunoterapiji, saj omogočajo boljše prenašanje večjih odmerkov alergena brez neželenih reakcij. Vendar pa biološka zdravila niso nadomestilo za konvencionalno zdravljenje rinitisa in astme, temveč se uporabljajo, kadar s standardno terapijo ni mogoče doseči nadzora nad boleznijo.

Preberite tudi:

• Nasveti za boljše počutje za alergike 
• Takšno vnetje nosne sluznice predstavlja tveganje za astmo
• Spomladanske alergije med menopavzo še hujše

Kdor ne prenaša peloda, pogosto ne prenaša tudi jabolk, korenja in mandljev

Pri ljudeh, ki so alergični na pelod, se lahko pojavi tudi alergijska reakcija na določena živila (oralni alergijski sindrom - OAS). Gre za obliko alergije, omejeno na ustnice, ustno votlino in grlo.

OAS je najpogostejši pri ljudeh z astmo ali senenim nahodom, ki ga povzroča pelod dreves, in traja dolga leta. Uživanje surovega sadja, zelenjave in oreščkov povzroča srbenje ustnic, ust in grla, vendar so hude reakcije zelo redke. Kuhana živila običajno ne povzročajo težav.

Glavni vzrok je t. i. navzkrižna reaktivnost - na primer ljudje, občutljivi za pelod breze, pogosto reagirajo tudi na jabolka, korenje in mandlje; tisti, ki so občutljivi za trave, lahko reagirajo na paradižnik in pomaranče; pri alergiji na pelod plevela pa lahko pride do reakcije na banane. Simptomi se lahko preprečijo s toplotno obdelavo živil in izogibanjem uživanja surovega sadja in zelenjave.