Dober tek

Skromna jed, ki nasiti in pogreje dušo, je poklon iznajdljivosti naših prednikov, ki so pristne okuse sezonskih sestavin znali nadgraditi v obed za vse letne čase. Ime bobiči izvira iz poimenovanja za mlada koruzna zrna, ki enolončnica zagotavljajo značilno kremasto teksturo.

Pozimi, ko sveža koruza ni na voljo, pa lahko enolončnico pripravimo iz namočenega suhega koruznega zrnja, ki ga poimenujejo frmenton – od tod tudi drugo poimenovanje za jed, frmentova mineštra.

Unsplash

Bobiči za tople in hladne dni

Poletna različica bobičev je pripravljena iz mlade koruze, svežega fižola in druge zelenjave z domačega vrta, predvsem v hladnejših dneh pa jo lahko obogatimo s pršutom, panceto, klobasami, svinjskimi rebri ali kostmi, ki jedi dodajo globino in dodatne kalorije.

Kako pripravimo bobiče

Potrebovali bomo torej koruzo, vsaj pol toliko fižola, ki smo ga prej namočili, korenje in krompir, s katerim bomo enolončnico tudi zgostili (nekateri za to uporabljajo moko), pa še česen in zelišča, po želji kos prekajenega mesa, ob postrežbi pa še kos kruha in malce aromatičnega oljčnega olja.

Profimedia

Seveda se recept od gospodinjstva do gospodinjstva nekoliko razlikuje – ponekod bobičem dodajo še čebulo, paradižnikovo mezgo ali sladko papriko. V nekaterih lokalnih različicah recepta kuhajo kar cel storž koruze in šele nato ločijo zrna, vodo, ki ostane od kuhanja koruze, pa uporabijo za osnovo jedi.

Kadar imamo srečo in dobimo res mlado 'mlečno' koruzo – takšno, pri kateri iz zrna, ko ga stisnemo, priteče mlečna tekočina – vsaj tri storže porabimo za bobiče.

Na žlico – za dušo, za spomin

Pristna istrska enolončnica bobiči je srčna, iskrena jed. Kot številne druge izhaja iz skromnosti ter preudarnosti naših non in nonotov, zato je prav, da ohranimo tradicijo in spomin nanje, ter z bobiči seznanimo tudi naslednje generacije jedcev.