Okus tradicije tudi doma: idrijski žlikrofi
Idrijski žlikrofi so poleg kremšnit in prekmurske gibanice verjetno najbolj izpostavljena tradicionalna slovenska jed. Čas je, da se njihove priprave lotimo tudi sami.
Idrijski žlikrofi so testenine z idrijsko-cerkljanskega območja, polnjene s krompirjevim nadevom. V preteklosti so te krepke testenine za svoje može, ki so delali v rudniku, pripravljale gospodinje doma, tehnika oblikovanja klobučka z nagubanim robom pa se je prenašala iz roda v rod.
Zajamčena tradicionalna posebnost
Leta 2002 so idrijski žlikrofi dobili status zajamčene tradicionalne posebnosti, od leta 2010 pa so kot zaščiteni proizvod vpisani v register pri Evropski komisiji. Vsakega avgusta lahko v Idriji obiščemo tudi festival, posvečen tej preprosti, a slastni jedi.
Sestavine in priprava
Vse sestavine za idrijske žlikrofe naj bodo kakovostne in sveže, če se le da pa tudi lokalne. Najprej zamesimo preprosto testo – po želji lahko vodo zamenjamo tudi z mlekom – nato pa ga pustimo počivati v hladilniku. Medtem pripravimo nadev iz skuhanega krompirja, ki mu dodamo praženo čebulo, maščobo, začimbe in dišavnice, kot so svež ali posušen majaron, drobnjak, črni poper in sol.
Za maščobo, ki jo dodamo nadevu, uporabimo ocvirkovo mast oziroma zaseko ali prekajeno sesekljano slanino.
Testo, ki je počivalo vsaj pol ure, tanko razvaljamo in nanj razporedimo kroglice nadeva. Čez zavihamo preostanek testa in ga med kroglicami stisnemo. Vsako pokrito kroglico obrežemo, na vrhu pa vtisnemo vdolbinico.
Za pripravo nadeva za žlikrofe je menda najboljši tisti krompir, ki ne vsebuje veliko vode.
V slani vreli vodi jih kuhamo le toliko časa, da priplavajo na vrh.
Tradicionalne in sodobne različice
Idrijske žlikrofe lahko postrežemo z mesno ali zelenjavno omako. Tradicionalno ga uživajo z bakalco, posebno omako iz jagnjetine. Ime izvira iz narečnega imena za koštruna (bak), saj so v preteklosti za žlikrofe pogosto izbrali to vrsto mesa.
Danes se tradicionalnemu receptu pridružujejo tudi sodobne interpretacije – z nadevi iz sira, jurčkov, buč ali kozjega sira in zelišč.
Seveda, idrijski žlikrofi niso za vsak dan. A tu in tam lahko nastopi priložnost, ko se poklonimo domači kulinarični tradiciji in jih pripravimo za vso družino.
*** Besedilo je delno povzeto iz Registra nesnovne kulturne dediščine. Za revijo Dober tek, kjer je bilo prvič objavljeno v daljši različici, sta ga napisali mag. Anja Jerin in mag. Adela Pukl, muzejski svetovalki v Slovenskem etnografskem muzeju.
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.