Arhiv NTRC

Eržen dodaja, da bi z obveznim cepljenjem sprožili »res velik upor ljudi«. Tudi tistih, ki bi se bili zdaj mogoče pripravljeni cepiti. Omenja tudi, da niti zmerjanje ali obsojanje tistih, ki se niso cepili, absolutno ni prava pot. »Pri nas se ne obnese nič, kar se dela na silo. Gre za ljudi, ki niso dobili pravih informacij, zato toliko poudarjam pomen komunikacije,« je še povedal za časopis Novice Svet24.

 Naj spomnimo, da je Eržen kot edini sodni izvedenec za področje epidemije pri nas pripravil izvedensko mnenje za parlamentarno komisijo, ki ugotavlja morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri izvajanju ukrepov, povezanih s covid-19. Kot navajajo pri omenjenem časopisum je ugotovil, da je bilo imenovanje vladne svetovalne skupine za covid-19, ki jo je najprej vodila Bojana Beović, nato pa Mateja Logar, nepotrebno in neustrezno ter, da je skupina ministrstvu za zdravje dajala drugačne informacije kot epidemiološka služba NIJZ, kar je povzročalo zmedo med odločevalci in prebivalci. Med drugim je v mnenju poudaril, da je javnost zaradi poizkusa utišanja stroke vanjo izgubljala zaupanje, nekateri nesmiselni ukrepi pa so spodbujali nasprotovanje ljudi.

 V intervjuju za časopis Novice Svet24 Eržen brez dlake na jeziku med drugim razloži, zakaj se je skrhalo zaupanje v stroko v času epidemije in naraščajočih okužb in zakaj družbena omrežja ne morejo biti glavni krivec za to. »Slovenija je bila med državami, ki so imele največ omejitev. V številnih državah, kjer so bili bolj uspešni v obvladovanju epidemije, so zaupali tudi v odgovorno ravnanje večine ljudi,« je za časopis povedal Eržen. Ob tem pa oriše, kje je izvirni greh slovenske epidemije, ki jo ni uspel zajeziti niti silovito zaprtje države. S tem nakaže tudi razliko med infektologi in epidemiologi. Eržen je namreč lani v v svetovalni skupini za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, pogrešal ravno epidemiologe. Ti epidemijo preučujejo in spremljajo drugače kot infektologi.

 »V skupini so bili strokovnjaki, ki delajo na intenzivnih oddelkih. Kdor najtežje primere obolelih videva v živo, si želi, da bi imeli ukrepe, s katerimi bi storili res vse, da jih ne bi bilo več. Ne razumejo pa, da še tako velika želja ne pomeni, da bo to uspelo. In žal tudi ni,« med drugim Eržen omenja v obsežnem intervjuju za časopis Novice Svet24.