Arhiv Štajerskega Tednika

Slaba volja se je nadaljevala, ko so delavci VGP Drava Ptuj začeli čistiti strugo, ki po prepričanju članov Civilne iniciative narava Slovenskih goric ne poteka, kot bi v sodobni družbi pričakovali. V pripravo projekta namreč niso bili vključeni krajinski arhitekti in biologi, zaradi česar so glasno protestirali; pridružil se jim je del javnosti, slednjič pa so jim pritrdili tudi člani lenarške komisije za naravo in okolje.

Velik korak nazaj

Kot rečeno je naravovarstvenike najprej razburilo podiranje dreves ob Globovnici. »Padla so tudi povsem zdrava drevesa, in to zato, ker je nekaterim v interesu, da so obrežja povsem očiščena, da ni dreves, grmovja, listja, cvetja …, da skratka ni nič motečega, kar bi povzročalo senco ali kakršnokoli umazanijo,« so dejali. »Že tako je problematično, da se sploh dovolijo takšne in drugačne gradnje ob strugi reke, a če se preseliš ob vodo, verjetno tam pričakuješ drevesa. Grozno je, da so jih podrli, nato pa so bili celo tako brezobzirni, da so veje odstranili kar z bagrom in s tem naravi povzročili še večjo škodo. Niti staremu hrastu, simbolu Polene, niso prizanesli.« Stara struga ob Poleni je bila že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja revitalizirana, skupaj z obvodnim rastjem je predstavljala svojevrsten habitat za različne živalske in rastlinske vrste, obenem pa prijeten naravni kotiček ob ŠRC Polena. Zadnji posegi so po prepričanju civilne iniciative velik korak iz smeri ohranjanja narave.

Zamuljenost zaradi odplak

Preberite več v Štajerskem Tedniku