Sašo Radej

Ljubljansko okrožno sodišče je danes tri novinarje portala Necenzurirano oprostilo očitkov razžalitve, žaljive obdolžitve in obrekovanja v treh zasebnih kazenskih tožbah, ki jih je vložil davčni svetovalec Rok Snežič. 

Snežič je preiskovalnim novinarjem v seriji tako imenovanih tožb za onemogočanje javnega udejstvovanja (Strategic Lawsuit Against Public Participation, SLAP) očital kazniva dejanja razžalitve in žaljivih obdolžitev. Skupaj je doslej vložil 53 tožb, od tega 51 kazenskih in dve odškodninski.

Reševanje milijonske vile

Za državo je uradno revež, doma pa vila in gora gotovine

Na okrožnem sodišču v Ljubljani so združili tri zasebne tožbe; povod zanje je poročanje portala o Snežiču in njegovi nekdanji ženi, povezavah z Dijano Đuđić in Snežičevih svetovalnih poslih v BiH. V člankih je Snežiča zmotilo več navedb, med drugim, da uradno nima nobenega premoženja, medtem ko njegova žena sredi Maribora gradi luksuzno vilo.

To je že tretje sojenje, v katerem je ljubljansko sodišče združilo več Snežičevih tožb in za novinarje izrekla oprostilne sodbe. Že konec avgusta je okrožno sodišče v Trbovljah novinarje oprostilo očitkov razžalitve in žaljivih obdolžitev v 14 zasebnih Snežičevih tožbah.

Kaj so SLAPP tožbe?

Pri SLAPP tožbah je zmaga v pravnem procesu drugotnega pomena; gre za orodje posameznikov, podjetij ali institucij z velikim vplivom. Ti tožbe vložijo izključno zaradi tega, da bi prestrašili ali finančno izčrpali tiste (večinoma novinarje in žvižgače), ki opozarjajo na njihovo napačno ravnanje. Vplivni tožniki ciljajo na to, da bodo s tako tožbo utišali kritike. Nenazadnje so razvlečeni in dragi sodni procesi za denimo vplivna in bogata podjetja veliko bolj vzdržna, kot za običajnega posameznika.

Vlada pripravlja nov zakon

Vlada sicer pripravlja predlog zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja (SLAP). Nov zakon bi predvideval ureditev ukrepov za varstvo fizičnih in pravnih oseb pred zlonamerno sproženimi sodnimi postopki.

Predlog med zaščitnimi ukrepi predvideva varščino, podporo in pomoč upravičencu, povrnitev polnih stroškov, denarno kazen, zgodnjo zavrnitev, hitro obravnavo in denarno odškodnino za povrnitev škode, nastale zaradi zlorabljenega sodnega postopka. O zaščitnih ukrepih bi po predlogu zakona odločilo sodišče na predlog tožene stranke.

Predlog zakona

Vlada bi z zakonom končala ustrahovanje novinarjev in žvižgačev

Zakon predvideva tudi vzpostavitev enotne kontaktne točke, ki bi na spletni strani v anonimni obliki objavila odločbe, v katerih bi sodišče odločilo o končnih zaščitnih ukrepih in ugotovilo, da je bil sodni postopek zoper upravičenca zlorabljen za onemogočanje njegovega javnega udejstvovanja.

Cilj predloga pa je tudi prenos zahtev evropske direktive, katere namen je odpraviti ovire za nemoten potek civilnih postopkov, obenem pa zagotoviti zaščito fizičnim in pravnim osebam, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti pri zadevah v javnem interesu, v slovenski pravni red. Rok za prenos te direktive v nacionalno zakonodajo je 7. maj 2026.