AdobeStock

Trpljenje se ne pojavi le kot odziv na zunanje okoliščine, temveč kot globoka notranja turbulenca, ki jo sproži prehod iz starega načina življenja v novega.

Pred leti sva se preselila v London, od koder prek spleta še vedno vsak teden delava s slovensko skupnostjo. Kljub razdalji zelo jasno občutiva, kako močno so se v zadnjih letih spremenile kolektivne energije, kako hitro se svet premika in kako težko je ljudem slediti temu ritmu.

Ker se približujemo letu 2026, letu enke, ki prinaša močne izzive ega, notranje preizkuse ter zahtevo po osebni odgovornosti, se nama zdi pomembno razložiti, zakaj ljudje trpimo in kako lahko to trpljenje razumemo na globlji ravni ter kako ga lahko spremenimo v pozitivno izkušanje ali celo prekinemo.

Navajava pet najpogostejših razlogov, zakaj se ljudje znajdemo v čustvenem trpljenju – in kako vsak od teh razlogov pravzaprav skriva možnost, da trpljenje zaključimo, še preden postane preveliko breme.

osebi arhiv

1.  RAZLOG

Včasih trpimo, ker smo med dvema identitetama – in ne vemo, kaj se z nami dogaja.

Ljudje pogosto trpimo takrat, ko nečesa v sebi ne razumemo. Eden najpogostejših primerov je tako imenovani prehod med identitetami: stari način razmišljanja, vedenja ali čutenja ne deluje več, novi pa še ni stabilen. V tem liminalnem prostoru se pojavi občutek izgubljenosti, praznine ali negotovosti. To ni znak, da se z nami nekaj slabega dogaja – to je znak rasti. Ko razumemo, da gre za prehod, se pritisk zmanjša.

Trpljenje se običajno podaljšuje le takrat, ko poskušamo pobegniti nazaj v staro različico sebe. Ko pa dovolimo, da se nova identiteta počasi izgradi, notranja napetost začne popuščati in proces se zaključi sam od sebe.

2.  RAZLOG

Včasih trpimo, ker nas je strah lastne moči – a ta moč je točno tisto, kar nas osvobodi.

Mnogo ljudi verjame, da trpijo zaradi pomanjkanja moči. A midva v praksi vidiva nekaj drugega: ljudje pogosto trpijo zato, ker globoko v sebi čutijo, da zmorejo več, kot si dovolijo. Ko se prebudi potencial, pride z njim tudi odgovornost. »Če sem sposoben več, zakaj tega ne živim?« To je notranji konflikt, ki lahko ustvari občutek teže. Toda to vrsto trpljenja je najlažje zaključiti, ko človek naredi prvo dejanje v smeri svoje moči. Ne potrebujemo popolnega načrta, ne potrebujemo popolne samozavesti – potrebujemo le prvi pogumen korak. Ko se ta zgodi, notranje trpljenje hitro začne izgubljati moč.

3.  RAZLOG

Včasih trpimo, ker je telo vajeno starih čustev – a to lahko spremenimo.

Čustveno trpljenje ni le psihološko, je tudi fiziološko. Če smo bili dolgo vajeni stresa, skrbi ali notranje napetosti, telo začne te občutke prepoznavati kot običajno stanje. Ko se poskušamo umiriti, telo ta občutek razume kot »neznan« in nas lahko potisne nazaj v staro čustvo. To pogosto ustvarja vtis, da je trpljenje »močnejše od nas«. A v resnici gre le za navado telesa, ki jo lahko spremenimo. Z novimi ritmi, dihanjem, meditacijo in bolj zavestnim življenjskim pristopom lahko ustvarimo drugačen notranji kemični podpis. Ko se telo navadi miru, trpljenje izgubi svoj fiziološki temelj.

Od 24. do 30. novembra

Tedenski horoskop: Denar, ljubezen in zdravje za vseh 12 znamenj

Od 24. do 30. novembra

Astrološki napotki za nov teden: užijte blagoslove radodarnih zvezd!

.  RAZLOG

Včasih trpimo, ker se borimo z resničnostjo – a sprejemanje nas osvobodi.

Večina trpljenja nastane, ko se borimo proti temu, kar se dogaja. Ne zaradi dogodka samega, temveč zaradi našega prepričanja, da bi moral biti drugačen. »To ni pravično«, »To se mi ne bi smelo dogajati«, »Zakaj jaz?« — takšna notranja razlaga ustvarja upor, ta upor pa ustvarja trpljenje. Ko pa se naučimo sprejeti resničnost kot dejstvo, ne kot sodbo, se odpor začne umikati. Sprejemanje ni predaja; je trenutek jasnosti, ki omogoči, da se stvari začnejo premikati. Trpljenje se pogosto zaključi že z eno samo odločitvijo: »Ne bom se več boril proti temu, kar je. Iz tega trenutka bom ustvaril nekaj novega.«

5.  RAZLOG

Včasih trpimo, ker ostajamo v vlogi, ki je premajhna za človeka, ki smo postali – in to lahko spremenimo.

Ljudje prevzemamo različne vloge: pridnega otroka, rešitelja, perfekcionista, pridnega partnerja, tistega, ki nikoli ne razočara. V nekem obdobju nam te vloge pomagajo preživeti ali se počutiti varno. A ko jih prerasemo, postanejo omejujoče. Trpljenje nastane, ko ostajamo v vlogi, ki je pretesna za rast, ki se je v nas že zgodila. Za zaključek trpljenja ni vedno potrebna velika revolucija — dovolj je zavestna odločitev, da je staro poglavje končano. Ko človek simbolno ali energijsko izstopi iz vloge, ki ga omejuje, se notranja teža raztopi, ker mu ni več treba igrati nečesa, kar ni več njegovo.

TOREJ …
Trpljenje ni dokaz, da smo šibki ali da smo na napačni poti. Je proces, ki nas opozarja, da je čas za spremembo – bodisi v identiteti, moči, telesni kemiji, dojemanju resničnosti ali življenjski vlogi. Ko razumemo, kaj se dogaja v ozadju, lahko začnemo proces zaključevanja trpljenja in naredimo prostor za več notranjega miru, jasnosti in občutka, da smo resnično doma v svojem življenju.

PRIJAZNO POVABILO

Osebni arhiv

Letos se iz Londona ponovno vračava v Slovenijo, v Ljubljano, kjer bova 26. novembra v Smeltu organizirala dogodek Zimska pravljica – Večer nezlomljivih src.

Gre za dogodek, ki ga udeleženci pogosto osto opišejo kot trenutek, ko so se prvič po dolgih letih počutili, da jih življenje spet podpira; kot večer, ki jim je pomagal zapreti težko poglavje; ali kot začetek notranje preobrazbe.

In prav skozi uvid, ki ga ustvarimo na takšnih večerih, sva oblikovala tudi ta članek – da razloživa, zakaj včasih trpimo in predvsem, kako lahko to trpljenje postopoma ali pa povsem prekinemo, ko razumemo, kaj se v nas dogaja. Ter kako postanemo ljudje nezlomljivi – da obstojimo na nogah, ne glede na to kaj se zgodi.