Ta spalna navada lahko skoraj podvoji tveganje za srčni infarkt
Ni pomembno le, koliko spite. Raziskava kaže, da lahko neredna ura odhoda v posteljo skupaj s premalo spanja občutno poveča tveganje za srčno-žilne zaplete.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
O tem, da pomanjkanje spanja škoduje zdravju, je znanega že veliko. Premalo počitka je povezano z večjim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen, povišan krvni tlak in težave z duševnim zdravjem. Zdaj pa raziskovalci opozarjajo še na en pomemben dejavnik – neredno uro odhoda v posteljo.
Znanstveniki z Univerze v Ouluju na Finskem so več let spremljali ljudi srednjih let in ugotavljali, kako na zdravje srca vplivajo dolžina spanja, ura uspavanja in vsakodnevna nihanja spalnega ritma.
Največje tveganje so zaznali pri ljudeh, ki so spali manj kot osem ur na noč in obenem hodili spat ob zelo različnih urah.
Skoraj dvakrat večje tveganje
V raziskavi je sodelovalo 3.231 odraslih. Udeleženci so na zapestju nosili naprave, ki so spremljale njihovo aktivnost in spanje, raziskovalci pa so analizirali predvsem podatke o uri odhoda v posteljo, prebujanju, skupnem trajanju spanja in tako imenovani sredini spanja.
Nato so njihovo zdravstveno stanje spremljali približno deset let.
Pokazalo se je, da so imeli ljudje z najbolj nerednim spalnim ritmom, ki so hkrati spali manj kot osem ur, skoraj dvakrat večje tveganje za srčni ali možganski dogodek v primerjavi z ljudmi z bolj rednim ritmom spanja.
Povečano tveganje so zaznali tudi pri tistih, pri katerih se je iz dneva v dan močno spreminjala sredina spanja, kar je lahko znak porušenega cirkadianega ritma.
Zakaj srce potrebuje reden ritem?
Naše telo deluje po notranji biološki uri, ki med drugim vpliva na izločanje hormonov, presnovo, krvni tlak in delovanje srca.
Med spanjem naj bi se telo umirilo, krvni tlak pa se praviloma nekoliko zniža. Če spimo premalo ali ob zelo različnih urah, se lahko ta naravni ritem poruši.
Posledično lahko ostane krvni tlak ponoči višji, poveča se izločanje stresnih hormonov, kot sta kortizol in adrenalin, telo pa ima manj časa za obnovo.
Če takšen vzorec traja dalj časa, lahko dodatno obremenjuje srce in ožilje.
Pomembna je predvsem ura odhoda v posteljo
Zanimivo je, da raziskovalci niso ugotovili enake povezave pri neredni uri prebujanja.
Bolj problematično je bilo nihanje v času odhoda v posteljo.
To pomeni, da utegne biti za zdravje pomembneje, ali zvečer zaspimo približno ob isti uri, kot pa to, ali se vsak dan zbudimo popolnoma ob enakem času.
Seveda pri tem še vedno velja, da odrasli praviloma potrebujejo vsaj sedem ur spanja na noč.
Neredno spanje vpliva na ves organizem
Dolgotrajno porušen spalni ritem ne vpliva samo na utrujenost naslednji dan.
Povezujejo ga tudi z motnjami presnove, več vnetnimi procesi v telesu, inzulinsko rezistenco, pridobivanjem telesne teže ter večjim tveganjem za aterosklerozo in nastanek krvnih strdkov.
Prav zato strokovnjaki vse pogosteje poudarjajo, da pri spanju ni pomembna le količina.
Pomembna je tudi doslednost.
Vsak večer približno ob isti uri
Za bolj zdrav spalni ritem ni treba uvajati zapletenih pravil. Veliko lahko naredite že tako, da skušate tudi ob koncu tedna ohranjati približno podoben urnik.
Priporočljivo je, da greste spat vsak večer ob podobni uri, si zagotovite vsaj sedem do osem ur spanja in se izogibate velikim razlikam med delovnimi dnevi in vikendi.
Če danes zaspite ob desetih, naslednji dan ob polnoči in tretji dan šele ob dveh zjutraj, telo veliko težje vzdržuje stabilen notranji ritem.
In kot kaže raziskava, takšna spalna rutina dolgoročno ni pomembna le za to, kako spočiti ste zjutraj, temveč tudi za zdravje vašega srca.
