Zakaj nas je strah in kako mu preprečiti, da vodi naše življenje
Strah nas želi zaščititi, a nas lahko začne tudi omejevati. Preverite, zakaj nastane in kako ga lahko bolje razumemo ter obvladujemo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Strah je eno najosnovnejših človeških čustev. Pojavi se lahko kot odziv na neposredno nevarnost ali že ob misli na nekaj, kar bi nas lahko ogrozilo v prihodnosti. Čeprav ga pogosto doživljamo kot nekaj neprijetnega, ima pomembno nalogo. Opozarja nas na nevarnost, nas spodbuja k previdnosti in je imel ključno vlogo pri preživetju naših prednikov.
Strah sproži vrsto telesnih in psiholoških odzivov. Nekateri so značilni za skoraj vse ljudi, denimo pospešen srčni utrip, hitrejše dihanje in povečana budnost, način, kako nevarnost doživljamo in razlagamo, pa je precej bolj individualen. Prav zato nas lahko ista situacija različno prestraši. Težava nastane, ko strah ni več le opozorilo, temveč začne usmerjati naše odločitve, omejevati naše življenje in nam preprečevati, da bi počeli stvari, ki si jih želimo. Kako ga torej bolje razumeti in se naučiti, da ne bo imel tolikšne moči nad nami?
Zavedanje
Preden začnete premagovati strah, se ga morate najprej zavedati in ga prepoznati. Kaj hitro se lahko zgodi, da se tako poistovetite s svojimi mislimi in občutki, da začnete verjeti, da so ti odraz resničnosti in da vas v celoti določajo. Toda vi niste vaš strah. Strah je čustveni odziv, ki ga doživljate, ne pa vaša osebnost ali vaša identiteta.
Ko se naučite prepoznati, da vas je strah, ne da bi se s tem občutkom povsem poistovetili, ustvarite nekaj prostora med čustvom in svojim odzivom nanj. Prav ta prostor vam omogoča, da se namesto samodejnega odzivanja zavestno odločite, kako boste ravnali.
MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:
Sprejemanje
Strah največkrat želimo zanikati, ga pomesti pod preprogo ali preprosto ignorirati. Toda vztrajno izogibanje neprijetnim občutkom lahko dolgoročno še okrepi našo občutljivost zanje.
Predstavljajte si, da je strah kot majhen otrok, ki potrebuje našo pozornost. Kaj se zgodi, če se mu ne posvetimo, ko nas potrebuje? Pogosto postane še glasnejši in vztrajnejši. Podobno se lahko zgodi z našim strahom. Bolj ko se trudimo, da ga ne bi občutili, več pozornosti mu v resnici namenjamo.
Sprejemanje ne pomeni, da se s strahom sprijaznimo in mu dovolimo, da upravlja naše življenje. Pomeni, da si priznamo, kaj občutimo, ne da bi se zaradi tega obsojali. Ko se nehamo boriti proti samemu občutku strahu, lahko svojo energijo usmerimo v razumevanje njegovih vzrokov in iskanje ustreznega odziva.
Prepoznavanje
Bodite pozorni na to, česa natančno se bojite. Opazujte slike, ki se vam pojavljajo v mislih, ko pomislite na situacijo, ki vam vzbuja strah. Kaj se v njih dogaja? Katerega razpleta se najbolj bojite? Kaj bi za vas pomenilo, če bi se vaše skrbi uresničile?
Včasih se namreč izkaže, da se ne bojimo toliko same situacije kot njenega morebitnega pomena. Strah pred javnim nastopanjem je lahko povezan s strahom pred zavrnitvijo, strah pred spremembo službe pa z občutkom, da nismo dovolj sposobni.
Ko prepoznamo, kaj se skriva za našim strahom, ga lažje razumemo. Dobra novica je, da se lahko veščin obvladovanja strahu naučimo in jih z vajo postopoma izboljšujemo.
Radovednost
Namesto da strah takoj označite za nekaj slabega, ga poskusite raziskovati z radovednostjo. Katere misli ga spremljajo? Kje v telesu ga občutite? Se vam stisne želodec, pospeši srčni utrip ali napnejo mišice? Kako se običajno odzovete, ko se pojavi?
Če vam pomaga, si lahko strah predstavljate tudi kot barvo, obliko ali predmet. Takšna vizualizacija vam lahko omogoči, da občutek nekoliko lažje opazujete, ne da bi vas povsem prevzel.
Namen te vaje ni, da bi strah analizirali v nedogled, temveč da bi bolje razumeli svoje odzive. Ko prepoznamo, kako se strah kaže v našem telesu in mislih, lahko prej opazimo tudi trenutek, ko nas začne obvladovati.
Pisanje dnevnika
S pisanjem dnevnika boste lažje ozavestili svoje strahove, od kod prihajajo ter s katerimi situacijami, izkušnjami ali ljudmi so povezani. Če o svojih strahovih zgolj razmišljate, se lahko hitro znajdete v začaranem krogu premlevanja, negotovosti in vedno novih skrbi.
Ko misli zapišete, jih lažje uredite in pogledate z nekoliko večje razdalje. Poskusite opisati, kaj je sprožilo strah, kaj ste v tistem trenutku pomislili in kako ste se odzvali. Nato se vprašajte, kateri dokazi podpirajo vaše skrbi in ali obstaja tudi drugačna razlaga situacije.
Sčasoma boste morda opazili, da se določeni strahovi ponavljajo in da jih sprožajo podobne okoliščine. Takšno prepoznavanje vzorcev je lahko pomemben korak k njihovemu obvladovanju.
Zavedanje, da se vse spreminja
Vse v življenju se spreminja. Pomlad odžene zimo, dnevu sledi noč, prijetni in neprijetni občutki pa prihajajo in odhajajo. Tudi strah ni nespremenljivo stanje, čeprav se nam lahko v trenutku, ko ga doživljamo, zdi, da ne bo nikoli minil.
Zavedanje, da se čustva spreminjajo, nam lahko pomaga, da jih lažje prenesemo. Ko se naslednjič pojavi strah, se spomnite, da njegova trenutna intenzivnost ne pomeni, da se boste tako počutili za vedno.
To seveda ne pomeni, da bodo vse težave minile same od sebe. Pomeni pa, da se lahko spremenijo okoliščine, naše doživljanje in tudi sposobnost, da se z neprijetnimi situacijami spoprimemo.
Hvaležnost
Hvaležnost je preprosta praksa, ki nam lahko pomaga, da tudi v težkih trenutkih opazimo pozitivne vidike svojega življenja. Ne bo odpravila nevarnosti ali strahu, lahko pa preusmeri del naše pozornosti na tisto, kar je v našem življenju dobro, varno in stabilno.
Kadar občutite strah, se vprašajte: »Za kaj sem lahko kljub vsemu v tem trenutku hvaležen oziroma hvaležna?« Če se na primer bojite javnega nastopanja, ste lahko hvaležni za priložnost, da svoje znanje in izkušnje delite z drugimi. Če vas skrbi sprememba službe, lahko pomislite na sposobnosti in izkušnje, ki ste jih že pridobili.
Še več vam lahko prinese redno zapisovanje stvari, za katere ste hvaležni. Pri tem ne pozabite na drobne, vsakodnevne trenutke. Namen hvaležnosti ni zanikanje neprijetnih občutkov, temveč širjenje pogleda, ki se ob strahu pogosto zoži zgolj na morebitno nevarnost.
Tukaj in zdaj
Zavedanje sedanjega trenutka je lahko eden od koristnih načinov obvladovanja strahu, zlasti kadar ga sprožajo skrbi glede prihodnosti. Ko pozornost zavestno usmerimo v sedanjost, lahko zmanjšamo vpliv misli o tem, kaj vse bi se lahko zgodilo.
Preteklosti ne morete spremeniti, prihodnosti pa ne morete z gotovostjo predvideti. Vedno pa lahko razmislite, kaj je v tem trenutku v vaši moči. Strah morda ne bo povsem izginil, vendar boste lahko nanj odgovorili bolj premišljeno, namesto da bi vas vodile zgolj vaše skrbi.
Vaja: Pri urjenju pozornosti na sedanji trenutek vam lahko pomaga preprosta vaja čuječnosti. Udobno se namestite in opazujte, kako se v tem trenutku počutite. Kaj zaznavate v telesu? Katere misli in čustva se pojavljajo? Nato pozornost nežno usmerite na dihanje in nekaj časa opazujte svoj vdih in izdih. Dihanja vam ni treba spreminjati. Če vam misli odtavajo, jih brez obsojanja ponovno usmerite na sedanji trenutek.
PREBERITE TUDI:
Preverjanje
Ko vas prevzame strah, se vprašajte, ali vas v tem trenutku resnično nekaj ogroža ali pa se vaš um odziva predvsem na možnost, kaj bi se lahko zgodilo. Strah lahko sprožijo tudi pretekle izkušnje, naučeni odzivi in katastrofične predstave o prihodnosti.
Če je nevarnost resnična, razmislite, kaj lahko storite, da se zaščitite ali rešite nastalo situacijo. Če pa ugotovite, da vas predvsem obremenjujejo predstave o morebitnih negativnih razpletih, poskusite preveriti, kako verjetni so in ali obstajajo tudi drugačne možnosti.
Pri tem vam lahko pomaga naslednja vaja.
Vaja: Predstavljajte si, da v dlani držite teniško žogico. Kaj naredite, če jo želite spustiti? Preprosto odprete dlan in ji dovolite, da pade na tla. Zdaj si predstavljajte, da je žogica vaš strah, ki se ga krčevito oklepate. Namesto da ga poskušate na silo odvreči ali potlačiti, si predstavljajte, da odprete dlan in mu dovolite, da je nekaj časa prisoten, ne da bi ga morali nadzorovati.
Žogica se bo morda odbila in podobno se lahko tudi strah znova pojavi. Toda to še ne pomeni, da ga morate ponovno zgrabiti in se začeti boriti z njim.
Vaja seveda ne pomeni, da lahko vsak strah preprosto odložimo. Lahko pa nam pomaga razumeti razliko med tem, da strah občutimo, in tem, da mu dovolimo, da povsem prevzame naše misli in odločitve.
Cilj obvladovanja strahu ni, da ga nikoli več ne bi občutili, temveč da nas ne bi po nepotrebnem omejeval. Pri tem je pomembno, da smo do sebe potrpežljivi. Če pa je strah tako intenziven ali dolgotrajen, da ovira naše vsakdanje življenje, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Zlasti pri fobijah in anksioznih motnjah lahko ustrezna psihoterapevtska obravnava bistveno pomaga.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
