Neverjetno dogajanje v Afriki: krokodili so se začeli genetsko spreminjati
V jamah Gabona v Afriki živijo pritlikavi krokodili, ki lovijo netopirje in se genetsko razlikujejo od sorodnikov v bližnjem gozdu. Raziskovalci skušajo ugotoviti, kako se prilagajajo nenavadnemu okolju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Globoko v jamah afriške države Gabon, daleč od sončne svetlobe, se odvija izjemen naravni pojav. Tam živijo pritlikavi krokodili, ki so se prilagodili življenju v skoraj popolni temi. Ne le, da se njihova prehrana razlikuje od prehrane sorodnikov v gozdu, temveč raziskave kažejo tudi genetske razlike. Znanstvenik Matt Shirley meni, da gre za redko priložnost, da evolucijo spremljamo, medtem ko se dogaja.
»Ti krokodili se razvijajo pred našimi očmi. Njihov genotip in genom se razlikujeta od tistih pri krokodilih, ki živijo le nekaj sto metrov stran v gozdu,« poudarja Shirley, ki afriške krokodile raziskuje že več kot dve desetletji.
Krokodili niso ostanki prazgodovine
Krokodile pogosto dojemamo kot starodavne živali, ki se milijone let skoraj niso spremenile. Toda takšna predstava je zavajajoča. Tako kot druge vrste se tudi krokodili nenehno evolucijsko spreminjajo in prilagajajo okolju.
»Krokodil, tako kot katera koli druga vrsta, nenehno evolucijsko spreminja svoje značilnosti,« pojasnjuje Shirley. Prav zaradi tega so zanimiv model za raziskovanje evolucije in razumevanje delovanja naravnih procesov.
Njihovo varstvo pa ni preprosto. Krokodili so plenilci, ki lahko ogrožajo ljudi in živino, s tem pa tudi preživetje skupnosti, ki živijo v njihovi bližini. Po drugi strani lahko lokalnemu prebivalstvu prinašajo gospodarske koristi, denimo s turizmom ali trajnostno in ustrezno regulirano uporabo njihovih mesa in kože.
V jamah so se naučili loviti netopirje
Najbolj nenavadni primerki živijo v jamskem sistemu Abanda v Gabonu. Gre za afriške pritlikave krokodile, ki so se prilagodili razmeram, precej drugačnim od tistih v njihovem običajnem gozdnem okolju.
Shirley je sodeloval pri raziskavi, ki je leta 2016 prinesla prve znanstvene podatke o pritlikavih krokodilih, ki načrtno uporabljajo jamski ekosistem. Ugotovitve so pokazale tudi razlike v prehrani jamskih in gozdnih živali.
V gozdu netopirji zanje niso običajen plen, v jamah pa so se jih naučili loviti. Medtem ko gozdni krokodili del dneva preživijo v temi, lahko njihovi jamski sorodniki brez svetlobe živijo vseh 24 ur.
Znanstveniki še ne vedo natančno, kako se je njihov organizem prilagodil takšnim razmeram. Med drugim želijo ugotoviti, ali se jim spreminja vid oziroma ali se jim oči zmanjšujejo, kot se je to zgodilo pri nekaterih drugih živalih, prilagojenih življenju v jamah.
Posebnost teh krokodilov je tudi, da se genetsko razlikujejo od pripadnikov iste vrste, ki živijo v gozdu le nekaj sto metrov stran. Tako lahko raziskovalci na razmeroma majhnem območju spremljajo prilagajanje živali drugačnim življenjskim razmeram iz generacije v generacijo.
Raziskovalci jih iščejo v popolni temi
Terensko delo v gabonskem deževnem gozdu zahteva veliko potrpežljivosti. Pritlikavi krokodili so dejavni predvsem ponoči, zato jih raziskovalci iščejo po sončnem zahodu. Oblečeni v dolge rokave, dolge hlače in škornje se skozi gozd premikajo s čelnimi svetilkami ter v temi iščejo značilen rdeč odsev njihovih oči.
»Hodimo skozi popolno temo in v daljavi iščemo drobne, živo rdeče točke. Ko jih zagledamo, vemo, da se je svetloba odbila od krokodilskih oči,« opisuje Shirley.
Krokodili niso edine živali, na katere morajo biti pozorni. V Gabonu živijo tudi številni gozdni sloni, raziskovalci pa lahko naletijo še na druge vrste krokodilov in povodne konje.
V Gabonu je pritlikave krokodile še razmeroma lahko najti, saj so tam precej razširjeni. Drugod v zahodni Afriki je slika precej drugačna. Na območjih z več prebivalci in močnejšim človekovim vplivom na okolje lahko raziskovalci več dni plujejo po rekah ali hodijo skozi gozd, ne da bi naleteli na enega samega krokodila. Včasih skoraj ne opazijo niti drugih divjih živali.
Ena najbolj ogroženih vrst ostaja spregledana
Krokodili pri varstvu narave pogosto ostanejo v senci slonov, levov, nosorogov in velikih opic, ki že desetletja pritegujejo več pozornosti javnosti, raziskovalcev in financerjev.
»Krokodili so na splošno precej zapostavljeni tako v znanosti kot pri varstvu narave, zlasti v Afriki,« opozarja Shirley.
Kot primer navaja zahodnoafriškega ozkonosega krokodila. Po njegovi oceni jih je v naravi ostalo le še nekaj sto, zato sodi med najbolj ogrožene živalske vrste na celini. Kljub temu je za njihovo zaščito težko pridobiti dovolj podpore.
V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja so bili krokodili deležni več pozornosti, med drugim zaradi gospodarske vrednosti njihove kože. Pozneje je zanimanje upadlo, številne populacije v Afriki pa danes niso vključene v sistematično spremljanje in varstvene programe.
Zunaj narodnih parkov in drugih zavarovanih območij se njihovo število marsikje hitro zmanjšuje. Pritlikave krokodile dodatno ogroža izginjanje gozdnih habitatov.
Afrika skriva še veliko neodkritih skrivnosti
Krokodili so le del širše zgodbe o afriški biotski raznovrstnosti. Velik del celine je še vedno slabo raziskan, znanstvena pozornost in sredstva pa so pogosto usmerjeni predvsem v bolj prepoznavne živali, kot so sloni in velike opice.
Manj pozornosti namenjamo številnim nevretenčarjem, žuželkam in drugim majhnim organizmom ter vrstam, ki nimajo očitne gospodarske vrednosti ali močne povezave s človekom.
»V Afriki je še ogromno območij, ki jih moramo raziskati,« pravi Shirley. To velja tudi za krokodile, čeprav jih znanstveniki preučujejo že dolgo. Njihove populacije se marsikje zmanjšujejo, učinkovitih načinov zaščite pa še vedno ni dovolj.
Tudi zemljevidi izkrivljajo našo predstavo o Afriki
Razprava o podcenjevanju Afrike se je letos razširila tudi na način, kako celino prikazujemo na zemljevidih sveta.
Generalna skupščina Združenih narodov je 4. septembra sprejela resolucijo Correct the Map, s katero spodbuja države, šole, mednarodne organizacije in tehnološka podjetja k uporabi kartografskih projekcij, ki natančneje prikazujejo razmerja med površinami celin. Za resolucijo je glasovalo 164 držav, šest se jih je vzdržalo, ena pa je glasovala proti.
V ospredju razprave je Mercatorjeva projekcija iz 16. stoletja. Ta je zaradi uporabnosti pri navigaciji pomembna, vendar na svetovnih zemljevidih povečuje območja, ki so bolj oddaljena od ekvatorja. Zato je lahko Grenlandija videti skoraj tako velika kot Afrika, čeprav je Afrika po površini približno 14-krat večja.
Afrika je tako po površini kot po biotski raznovrstnosti izjemna celina, katere naravno bogastvo še zdaleč ni v celoti raziskano. Zgodba o jamskih krokodilih je le eden od dokazov, koliko neodkritih skrivnosti še skriva.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
