Tišina med neurjem: Zakaj niso sprožili SI-ALARMA
Sistem SMS-obveščanja med neurjem ni bil aktiviran, saj je lokacijo najhujših udarov nemogoče napovedati, je pojasnila uprava za zaščito in varovanje.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sistem SMS-obveščanja ob zadnjem nevihtnem dogajanju ni bil aktiviran, saj je pri tovrstnih neurjih praktično nemogoče natančno napovedati lokacijo najhujšega udara, je na novinarski konferenci v Komendi pojasnil Direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin.
"Že podatek, da so se posamezni dogodki odvijali v več kot 70 občinah, od Kanala do Lendave, v treh ali štirih urah, jasno pove, da je intenziteto in pomembnost takšnega dogodka nemogoče napovedati," je poudaril.
Kako deluje sistem SI-ALARM in kdo odloča o njegovem zagonu
Sistem SI-ALARM je namenjen hitremu pošiljanju nujnih informacij na določenem območju v primeru nesreč, ki ogrožajo življenja in premoženje. Deluje kot dopolnitev obstoječih sistemov, kot so sirene in mediji, ter omogoča hiter prenos sporočil na mobilne telefone v nekaj sekundah.
Sporočila pošilja uprava za zaščito in reševanje. O sami aktivaciji, vsebini ter območju obveščanja pa med drugim odločajo vlada, pristojni minister, župan prizadetega območja, poveljniki Civilne zaščite ali vodje intervencij.
Agencija za okolje je dan pred neurjem sicer izdala oranžno opozorila. Najvišja stopnja opozorila je sicer rdeča, ki tokrat ni bila razglašena.
Behin je ob tem dodal, da pri pojavih, kot so toča, močan veter in podobni nevihtni procesi, samo SMS-opozorilo ne prinaša bistvenih prednosti za izvajanje dodatnih varnostnih ali zaščitnih ukrepov.
V primeru tovrstnih ekstremnih vremenskih dogodkov so možnosti za preventivno ukrepanje prebivalstva namreč precej omejene.
"Zaščitnih ukrepov, razen tega, da se v primeru neposredne nevarnosti umaknete v objekte, ne morete narediti ničesar," je poudaril Behin.
Neurje je trajalo vsega nekaj minut
Kako bliskovito se je dogajanje razvilo, priča podatek, da so lokalne gasilske enote aktivirali ob 20.20, že približno 20 minut pozneje pa so zabeležili okoli 60 lokacij, kjer je bilo razdejanje že končano, je povzel poveljnik PGD Moste in vodja intervencije Matej Tanck.
"Nihče ni pričakoval, da bo na celotnem območju Komende taka obsežnost," je dodal.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.