Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Svetovne dneve oznanjamo, ker je potrebno pri ljudeh vzpodbuditi zavest, da je narava ena sama in da razen Zemlje, tretjega kamna od Sonca, nimamo drugega domovanja. Še posebej v času corona-19 virusne pandemije se je pritisk na naravne vire povečal, narava doživlja okoljski kriminal.

Ali se sploh zavedamo, da smo že konec aprila letos porabili vse naravne vire in da bomo do konca leta živeli na kredit? Mnogi tega ne razumejo …

22. maj, mednarodni dan biotske raznovrstnosti

Prispevek je posvečen ozaveščanju državljank in državljanov o pomenu svetovnega dneva biotske raznovrstnosti, ki slavi pestrost življenja na našem planetu. Zdi se, kot da je človeško življenje na Zemlji začasno zastalo zaradi očesu nevidnega novega koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. V poduk in opomin za vse, kar smo ljudje škodili materi Naravi. Iz različnih delov sveta prihajajo zgodbe o čistejšem zraku in vodi, potem ko sta zastala človekova množična proizvodnja in turizem. V »vojni« z naravo človek uničuje sam sebe. Narava je in bo vedno zmagala. Posebno skrb moramo nameniti pravici do zdrave pitne vode, ki jo ogrožajo megalomanski gradbeni podvigi. Njim, načrtovalcem gradenj, ja prav malo mar za vodo in zdravo okolje. Vodijo jih pohlep in požrešnost preko vsake meje.

Maj je izdatno posvečen naravi

»Vsako leto le en maj ima«, je uspešnica Franca Potočarja iz Potočne vasi, ki opeva mesec ljubezni, ko zemlja rojeva in trava dehti, ko vse brsti. Maj, slovensko veliki traven, se bo po aprilskem deževju tudi letos Ni naključje, da maja obeležujemo več svetovnih dni, ki so tesno povezani s skrbjo za planet Zemlja in pestrost življenja na njej. Tretjemu maju, dnevu tiska, sledijo svetovni dan čebel 20. maja, dan Nature 2000 21. maja, svetovni dan biodiverzitete (biotske raznovrstnosti) 22. maja, evropski dan parkov 24. maja in svetovni dan Sonca 28. maja.

22. maj je svetovni dan biodiverzitete oziroma biotske raznovrstnosti/pestrosti. Z raznovrstnostjo oziroma pestrostjo mislimo na pestrost vsega živega na našem planetu Zemlja. Zajema vse oblike življenja, življenjske prostore in ekosisteme ter povezave organizmov z okolji, v katerih živijo in sobivajo. Rastline in živali živijo v habitatih, ki jih ogroža človek s svojimi posegi v prostor. Človek postopno, bolj ali manj zavedno, z uničevanjem življenjskih prostorov prostoživečih živali in rastlin ogroža številne habitate. S pretiranim izkoriščanjem morij, jezer, gozdov, rodne prsti, pa tudi z onesnaževanjem in zastrupljanjem tal in zraka ogroža raznolikost rastlinskih in živalskih vrst, zaradi česar se pospešeno zmanjšuje biotska raznovrstnost. Nastajajo izgube, drobljenje in slabšanje habitatov in populacij vrst. Ključni vzroki pa so vedno povezani s pohlepno človekovo dejavnostjo in z njegovimi posegi v okolje.

Konvencija o biološki raznovrstnosti

Leta 1992 je bila v Rio de Janeiru sprejeta Konvencija o biološki raznovrstnosti. Program Združenih narodov za okolje (UNEP) je v spomin na začetek njene veljavnosti 22. maj razglasil za svetovni dan biotske raznovrstnosti. Pri nas ta dan obeležujemo od leta 1996, ko je Slovenija postala pogodbenica konvencije. Vlade držav pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti so že sprejele številne zaveze za varstvo biotske raznovrstnosti. Iz njen preambule konvencije izhaja, da se pogodbenice konvencije, ki so v skrbi za resnične vrednosti biotske raznovrstnosti ter ekoloških, genetskih, znanstvenih in izobraževalnih raznovrstnosti za evolucijo in vzdrževanje sistemov, ki ohranjajo življenje v biosferi. Potrjujejo, da je ohranjanje biotske raznovrstnosti skupna skrb vsega človeštva, zaradi česar so države odgovorne za ohranjanje biotske raznovrstnosti na svojem območju in trajnostno uporabo svojih bioloških virov. Republika Slovenija je z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/96) ratificirala Konvencijo o biološki raznovrstnosti, ki je bila sprejeta v Riu de Janeiru 5. junija 1992 v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku.

Biotska raznovrstnost kot nepogrešljiva dobrina

O nastanku vesolja in planetov je več teorij. Z znanstvenimi dokazi v celoti ni potrjeno, da so nastali ob velikem poku. Po Bibliji, knjigi vseh knjig, ki govori tudi o tem, kako je Bog ustvaril vesolje in vsa živa bitja, je tretji dan ustvaril Zemljo, na njenem kopnem rastlinje, peti dan vse živali, šesti dan pa človeka, žensko in moškega…Ni odločilno, katera razlaga o nastanku Zemlje je pravilna, dejstvo je, da je za naš planet značilna pestrost življenja na našem planetu. S trajnostnim načinom razvoja bi jo morali ohranjati kot dobrino, ki je ni mogoče nadomestiti z ničemer. Kot na dlani je, da bi moralo človeštvo izrabljati naravne vire z manjšo hitrostjo, kot se le-ti obnavljajo. Težava pa je v pohlepu, celo požrešnosti in nenasitnosti, ki z usodnimi posegi v življenjski cikel živih bitij uničuje številne rastlinske in živalske vrste. Zmanjšati bi morali izrabljanje naravnih virov po načelu, da se naravni viri izrabljajo z manjšo hitrostjo, kot se obnavljajo. Spoznanje resnice, da narava ni neizčrpen vir obilja, bi nas moralo strezniti.

Brez čebel ni življenja

Čebela je sopomenka za biotsko pestrost na Zemlji. Številni čebelarji prispevajo visok delež k biotski pestrosti našega planeta. Na pobudo Republike Slovenije je Organizacija združenih narodov v New Yorku 20. decembra 2017 potrdila, da se razglasi za svetovni dan čebel 20. maj, ki je tudi rojstni dan slovenskega čebelarja Antona Janše (1734–1773). Svetovni dan čebel je posvečen čebelam in drugim opraševalcem, ki imajo pomembno vlogo pri prehranski preskrbi, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja naravnega okolja. Sklep Sveta Evrope 93/626/EGS, ki se uporablja od 25. oktobra 1993 dalje, potrjuje zavezanost držav Evropske unije, da bodo izvajale določbe konvencije. V Sloveniji je bil za zaščito biotske raznovrstnosti sprejet Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Najbolj ogrožene živalske vrste s tega seznama so zavarovane z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Seznami v Sloveniji ogroženih prostoživečih vrst živali so zbrani v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Rdeči seznami rastlinskih in živalskih vrst so sestavljeni po sistematskih skupinah v obliki prilog od rdečega seznama praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta) v prilogi 1 do rdečega seznama sesalcev (Mammalia), ptičev gnezdilcev (Aves), dvoživk (Amphibia) do rdečega seznama ogroženih vrst gliv (Fungi) v prilogi 42. Z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah je Slovenija kot članica EU zagotovila ustrezno varstvo tudi za tiste prostoživeče živalske vrste, ki niso domorodne v naši državi, pa so ogrožene na območju drugih članic Evropske unije.

Kdaj bomo tudi v Sloveniji dočakali dan, ki ga je v Nemčiji zaznamovalo Ustavno sodišče z odločitvijo, da ima mladina pravico do bodočnosti. Kar pomeni, da imajo okoljska in podnebna vprašanja prioriteto pri izkoriščanju naravnih virov in skrbi za zdravo okolje.

O pomenu življenja na svetu, vpetim v pestro raznovrstnost, je pesnik Tone Pavček zapisal: »Živeti. Zmeraj do kraja. Preživeti. Začeti skraja …«

Galerija

Arhiv Lokalno.si