I. V., arhiv DL

##IMAGE-3657705##

Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov. Ker je slovensko gozdarstvo še vedno vpeto v sanacijo posledic lanskega žledoloma, bodo v Sloveniji tokratni dan obeležili z akcijami sajenja dreves v okviru projekta Obnovimo slovenske gozdove. Prostovoljci bodo na šestih lokacijah posadili okoli 20.000 mladih dreves.

V okviru mednarodnega dneva gozdov po vsem svetu potekajo različne prireditve in dogodki, s katerim želijo organizatorji opozoriti na pomen gozdov za ekonomsko, socialno, okoljsko in kulturno blaginjo družbe, so sporočili iz Zavoda za gozdove Slovenije in Zveze tabornikov Slovenije.

Slovenski gozdarji bodo dan obeležili z novo akcijo sajenja dreves v okviru projekta Obnovimo slovenske gozdove, ki ga skupaj organizirata zveza tabornikov in zavod za gozdove. Posadili bodo okoli 20.000 mladih dreves, potem ko so prostovoljci sredi novembra lani v podobni akciji posadili 28.000 doniranih sadik na več kot 12 hektarjih gozda.

Lani je bilo v vseh slovenskih gozdovih posekanih skupaj 6,35 milijona kubičnih metrov lesa oz. skoraj 9,5 milijona dreves, kar je dobrih 2,4 milijona kubičnih metrov oz. 62 odstotkov več kot leta 2013. V skupni količini posekanega lesa predstavljajo iglavci 55 odstotkov, listavci pa 45 odstotkov.

Večji posek je posledica žledoloma, zaradi katerega so lani posekali in iz gozda spravili skoraj tri milijone kubičnih metrov lesa. Žledolom je bil razlog za približno 47 odstotkov vsega poseka v Sloveniji, skupaj z ostalim sanitarnim posekom v gozdovih pa je sanitarni posek znašal 66 odstotkov.

To je največji delež sanitarne sečnje v gozdovih v zadnjih 20 letih. Največ sanitarnega poseka je bilo na območjih Postojne, Ljubljane, Tolmina in Kranja, ki jih je žled najbolj prizadel.

Sanacija po žledolomu se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Zimsko obdobje je bilo za dela v gozdovih dokaj ugodno, še posebej v drugem delu, pred pomladjo pa je treba vse sile usmeriti v prednostni posek poškodovanih in od podlubnikov napadenih iglavcev, opozarja zavod.

Lani je bilo kljub hladnemu in vlažnemu poletju, ki ni ugodno za razvoj podlubnikov, zaradi podlubnikov posekanih za 408.005 kubičnih metrov iglavcev, kar je petino več kot leta 2013. Suh marec nakazuje, da bi se lahko problem podlubnikov v naslednjih mesecih močno zaostril.

Odprava posledic žledoloma je močno vplivala tudi na trg lesa, ki se je po vmesnih nihanjih stabiliziral. Uspešna prodaja lesa je v veliki meri odvisna od organizacije odkupa in prodaje, ki se je po navedbah zavoda pokazala kot eno od ozkih grl pri pretoku lesa v gozdno-lesni verigi.

V naslednji fazi sanacije posledic žledoloma bo treba obnoviti 14.000 hektarjev najbolj poškodovanih gozdov, od tega 900 hektarjev s sajenjem sadik, za kar bodo v naslednjih petih letih potrebovali okoli 2,5 milijona sadik gozdnega drevja.

Velikega pomena gozdov se zaveda tudi ministrstvo za okolje in prostor. Precej pozornosti jim posveča pri pripravi novega programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020. V Sloveniji namreč kar 75 odstotkov vseh površin, ki tvorijo evropsko omrežje Natura 2000, pokriva gozd.

Slovenija zaradi razmeroma dobro ohranjenih bukovih gozdov ter gozdnih rezervatov pragozdnega značaja skupaj z 11 državami kandidira za vpis bukovih gozdov na Unescov seznam svetovne dediščine. Za to je predlagala gozdni rezervat Pragozd Krokar in gozdni rezervat Snežnik-Ždrocle, okoljsko ministrstvo pa namerava letos pripraviti podrobnejši dosje za vpis na ta seznam.