L. M.

##IMAGE-3583253##

Ob koncu lanskega leta je Jožefa Kavčič iz Območne organizacije Rdečega križa Novo mesto prejela priznanje, ker je kri darovala že 110-krat.

Kot pravi, so jo za krvodajalstvo navdušile sodelavke v nekdanjem novomeškem Labodu. »Komaj sem čakala, kdaj bom dopolnila 18 let, in lahko šla darovat kri tudi jaz. To se mi je zdelo nekaj lepega in še danes je tako,« pove Kavčičeva, doma iz Ledeče vasi pri Šentjerneju.

110-krat darovati kri je res pohvalno. Višja številka za žensko njene starosti sploh ne bi mogla biti, saj je prav vsa leta redno - to je trikrat letno - prihajala v novomeško transfuzijsko postajo. V 39 letih je darovala že več kot za 50-litrski sodček krvi! Na to je res lahko ponosna. K sreči je takrat, ko je delala še v Labodu (kar 28 let), pa tudi danes, ko je že 13 let zaposlena v LOK orodjarstvu v Šentjerneju, vedno imela šefe, ki so bili naklonjeni krvodajalstvu. Sicer pa Jožefa tudi nikoli ni izkoriščala prostega dne, ki ji ob darovanju krvi pripada - v glavnem, še zlasti pa, če je bilo dela veliko, je vedno odšla nazaj v službo in manjkala le nekaj ur. »Rada delam, sploh v sedanjem podjetju smo res krasen kolektiv,« pravi Jožefa, članica KORK Šentjernej.

K sreči sama ni nikoli potrebovala krvi, ravno tako ne njeni bližnji, h krvodajalstvu pa je nagovorila hči Majo in kar nekaj sorodnikov oz. znancev. »Biti krvodajalec je res plemenito poslanstvo. Tebi nič ne manjka, če daš kri, obenem celo redno preverjaš svoje zdravje, nekomu pa pomagaš, morda celo rešiš življenje,« razmišlja.

Več v aktualni tiskani izdaji Dolenjskega lista.