Uredništvo Dolenjskega lista nadaljuje z obiski naših krajev in tamkajšnjih ljudi, saj želi prisluhniti njihovim pripovedim, pobudam, željam, potrebam, pa tudi kritikam in grajam odgovornih, da njihovo življenje teče tako, kot teče. Taki zapisi so gotovo zanimivi tudi za ostale bralce.

V tokratni številki Dolenjca si lahko preberete reportažo iz Bele krajine, natančneje iz Podzemlja, kjer sta se s krajani srečala novinarja Dolenjskega lista Mirjam Bezek-Jakše in Igor Vidmar.

Kot pravita, sta ugotovila, da ima Podzemelj z okoliškimi vasmi marsikaj, česar nima celo Metlika kot občinsko središče. Lahko se pohvalijo z gasilskim domom, kampom, glavnim in pomožnim nogometnim igriščem, župnijsko cerkvijo, pokopališčem, dvema trgovinama, barom, gostiščem, letališčem, ribnikom. In s tremi šolskimi poslopji ter poleg metliške edino matično osnovno šolo v občini, ki pa je v četrti šolski stavbi v kraju. Tretje šolsko poslopje so pred slabimi 15 leti pogoltnili ognjeni zublji.

Podzemeljci se radi pohvalijo tudi, da je vrednost njihovih nepremičnin takoj za metliškimi. V kraju je 15 obrtnikov, v najboljših časih, pred približno desetletjem, pa jih je bilo celo 22. Eden pomembnejših je avtoprevoznik Franc Selič, ki je tudi podpredsednik sekcije avtoprevoznikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Čistega kmeta Podzemelj ne premore, nekdaj pa so v vasi kmetovali pri vsaki hiši. Čeprav so bili pridelki v glavnem za lastne potrebe, v vasi ni bilo hiše, od katere ne bi nosili mleka v zbiralnico, ki je bila tudi pomembna vaška informacijska točka. Lepa bližnja polja danes obdelujejo v glavnem prebivalci sosednjih vasi, kjer je tudi nekaj čistih kmetov. Nekoč sta bili v Podzemlju tudi zdravstvena postaja ter glavna trgovina za gradbeni material v občini. Sedaj sta v kraju le tekstilna in živilska prodajalna.

Zbrani v gostilni Veselič so spregovorili tudi o bogatem društvenem življenju, o povezanosti krajanov, pa tudi o problemih: omejitvah pri širjenju vasi, itd.

Več si preberite v novi številki Dolenjskega lista.