Kronično nestabilen gleženj: Zakaj se 70 odstotka zvinov ne zaceli pravilno
Miha si je prvič zvil gleženj pri 17. Danes, pri 35, ne more teči. Kaj se je zgodilo vmes? To, kar se zgodi večini ljudi po zvinu, a o tem ne vedo dovolj.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Miha je prvič doživel zvil gležnja pri 17 letih, pri čisto običajnem doskoku, ko je igral košarko. Nekaj dni je šepal, nogo nato nekaj dni hladil, potem pa se je vrnil na parket. »Saj je samo zvin,« je rekel sam pri sebi.
Drugič se je zgodba ponovila leto pozneje. In tretjič po dveh letih. Pri 25. je nato prenehal igrati košarko, ker se mu je gleženj zvijal že ob najmanjši oviri. Pri 35 pa mu je zdravnik povedal, da ima začetno artrozo. Diagnoza: kronično nestabilen gleženj. Zgodba zveni znano? Verjetno, ker se dogaja zelo pogosto.
Kar 70 odstotkov akutnih zvinov gležnja se lahko razvije v kronično nestabilen gleženj. Stanje, ki ga večina ljudi podcenjuje, dokler ni prepozno, opozarja kineziolog Jan Bedenk.
Kaj je kronično nestabilen gleženj?
Gre za stanje, pri katerem vezi, kite in mišice okoli gležnja po zvinu niso povrnile svoje moči, gibljivosti in koordinacije, poroča strokovna revija British Journal of Sports Medicine. Značilni znaki so: občutek »šibkega« gležnja, ponavljajoči zvini, zvračanje stopala, bolečina med aktivnostjo, omejena gibljivost in slabša propriocepcija (sposobnost telesa, da zazna položaj sklepa).
Pet mitov, ki jih je čas povozil
Mit 1: »Zvin gležnja mine sam od sebe.« Dejstvo: Bolečina res popusti v nekaj dneh. A to še ne pomeni, da se je gleženj povrnil v prvotno stanje. Vezi ostanejo raztegnjene, mišice oslabele, živčno-mišični nadzor porušen. Brez rehabilitacije je samo vprašanje časa, kdaj se bo ponovno zvrnil.
Mit 2: »Dovolj je počitek.« Dejstvo: Najnovejše smernice priporočajo ravno nasprotno: zgodnje in primerno gibanje, razloži kineziolog Bedenk. Predolgo mirovanje povzroči slabitev mišic in dodatno izgubo koordinacije. Gleženj ni sklep, ki bi okreval v postelji.
Mit 3: »Če lahko hodim, je vse v redu.« Dejstvo: Hoja ni zadosten dokaz, da je gleženj zdrav. Lahko hodite povsem normalno, a imate hkrati precej oslabljene mišice, ki stabilizirajo sklep. Test za stabilnost je veliko bolj zahteven od preproste hoje, na primer stanje na eni nogi z zaprtimi očmi za 30 sekund.
Mit 4: »Opornica reši vse.« Dejstvo: Opornica je pripomoček, ne rešitev. V zgodnji fazi pomaga, dolgoročno pa lahko celo škoduje. Mišice se nanjo navadijo in postanejo še šibkejše. Cilj je, da gleženj sčasoma pridobi stabilnost brez podpore.
Mit 5: »Kronično nestabilen gleženj pomeni operacijo.« Dejstvo: Operacija je nujna le za najhujše primere. Pri večini bolnikov težavo reši dosleden vadbeni program: vaje za gibljivost, krepitev mišic stopala in nog, ravnotežje in propriocepcijo (sposobnost telesa, da zaznava svoj položaj, gibanje in držo v prostoru).
Kaj, če je zlom?
Razlikovanje med zvinom in zlomom ni najbolj preprosto. V redkejših primerih lahko ob poškodbi pride do zloma notranjega ali zunanjega maleola (kostnih izboklin na strani gležnja), skočnice ali petnice, prav tako lahko pride do raztrganine tetiv ali celo izpaha sklepa, pojasnjuje kineziolog Bedenk.
Znaki, ki nakazujejo zlom: ne morete stopiti na nogo, gleženj je izrazito deformiran, bolečina je neznosna, prisotna je otrplost ali modrikasta barva kože. V teh primerih je obisk urgence nujen. Večina zvinov pa se s pravilnim ukrepanjem in rehabilitacijo pozdravi brez trajnih posledic.
Kaj torej storiti?
Prvi korak je priznanje, da gleženj ni normalen. Bolečina in ponavljajoči zvini niso del vašega življenja, ampak signali, ki jih telo pošilja že nekaj časa in ste verjetno že večkrat preslišali.
Drugi korak je strokovni pregled. Kineziolog ali fizioterapevt bo pripravil individualen vadbeni program, ki bo naslovil točno tiste mišične skupine in sposobnosti, ki so v vašem primeru najbolj oslabljene. Univerzalnih vaj ni, saj ima vsak gleženj svojo individualnlo zgodbo in vsak potrebuje svoj načrt.
Tretji korak je vztrajnost. Okrevanje traja tedne, včasih mesece. Vaje bodo s časoma postale dolgočasne, napredek počasen, motivacija bo padala. Prav v tej fazi večina ljudi obupa, a pravilno rehabilitiran gleženj vas bo nosil še desetletja.
