Skoraj polovica moških ima prekomerno telesno težo
Slovenci se gibamo premalo, sedimo preveč, posledice pa so vidne že pri otrocih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Raziskava SLOfit »Pot v odraslost« prvič dolgoročno spremlja, kako telesna zmogljivost v otroštvu vpliva na zdravje v odraslosti – in zakaj se epidemija debelosti začne že zgodaj.
Če bi vedeli prej: kako gibanje v otroštvu določa naše zdravje v odraslosti
Ali smo danes manj zdravi zato, ker smo se kot otroci premalo gibali? In ali lahko današnje otroke čaka še slabša prihodnost, če se bodo gibali še manj kot prejšnje generacije? Prav na ta vprašanja želi odgovoriti ena največjih slovenskih raziskav o gibanju in zdravju – projekt Pot v odraslost, ki ga vodi raziskovalna skupina SLOfit s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Raziskava poskuša prvič sistematično povezati telesno zmogljivost v otroštvu z zdravjem, življenjskimi navadami in kakovostjo življenja v odrasli dobi.
Raziskava, ki bo potekala do leta 2027, je posebna predvsem zato, ker bodo raziskovalci dalj časa spremljali isto skupino ljudi in primerjali njihovo telesno zmogljivost iz otroštva z današnjim zdravjem in življenjskim slogom. V raziskavo bodo vključili vsaj 1000 odraslih Slovencev, ki imajo shranjene podatke o telesni zmogljivosti iz šolskih let, nato pa bodo analizirali, kako danes živijo, koliko se gibajo, kako spijo, kakšne so njihove prehranske navade in kakšno je njihovo zdravstveno stanje.
Takšen pristop omogoča, da raziskovalci prvič natančneje ugotovijo, kako navade iz otroštva vplivajo na zdravje desetletja kasneje. Prav zato je raziskava pomembna tudi za prihodnje generacije, saj lahko pomaga razumeti, zakaj je gibanje v otroštvu ena najpomembnejših naložb v zdravje skozi vse življenje. »Predpostavka projekta SLOfit odrasli je preprosta, a izjemno močna – če vemo, kako telesno zmogljivi smo bili v otroštvu, lahko bolje razumemo, kaj se z nami dogaja danes in kaj lahko storimo, da bomo vitalni tudi v starosti,« poudarja vodja raziskovalne skupine SLOfit prof. dr. Gregor Jurak.
Slovenci se gibamo manj, kot mislimo
Čeprav Slovenci pogosto veljamo za športen narod, podatki kažejo, da se gibamo manj, kot bi bilo za zdravje priporočljivo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje velik delež odraslih ne dosega priporočene ravni telesne dejavnosti - po zadnjih podatkih več kot 44 % odraslih v Sloveniji poroča o nizki ravni telesne dejavnosti (manj kot trikrat tedensko), kar kaže, da velik del populacije še vedno ni dovolj aktiven. Hkrati pa se povečuje tudi čas, ki ga preživimo sede. Sedeče delo, vožnja z avtomobilom in preživljanje prostega časa pred zasloni so postali vsakdan mnogih odraslih. Strokovnjaki opozarjajo, da prav dolgotrajno sedenje predstavlja enega največjih izzivov sodobnega življenjskega sloga, saj lahko negativno vpliva na zdravje tudi pri tistih, ki se sicer občasno rekreirajo. Dolgotrajno sedeče vedenje je povezano z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2 in prezgodnjo smrtnost. Strokovnjaki zato opozarjajo, da redna rekreacija sama po sebi ne zadošča, če večino dneva preživimo sede.
Hkrati se povečuje tudi delež prebivalcev s prekomerno telesno maso. Po zadnjih podatkih ima v Sloveniji prekomerno telesno težo več kot 45 odstotkov moških, več kot 21 odstotkov pa jih sodi v skupino debelih. Tudi pri ženskah trend ni spodbuden – približno 29 odstotkov žensk ima prekomerno telesno maso, okoli 17 odstotkov pa jih je debelih. Podatki kažejo, da se delež čezmerne telesne teže v zadnjih letih ne zmanjšuje, temveč ostaja visok oziroma se postopno povečuje, kar strokovnjaki povezujejo predvsem s premalo gibanja in vse bolj sedečim življenjskim slogom.
Težave se začnejo že pri otrocih
Največja prednost Slovenije je sicer v tem, da telesno zmogljivost otrok spremljamo že več kot štiri desetletja. Program SLOfit, ki izhaja iz športnovzgojnega kartona, vsako leto zajame več kot 200.000 otrok in mladostnikov. Gre za enega najbolj celovitih sistemov spremljanja telesne pripravljenosti na svetu.
Podatki kažejo, da so otroci danes v povprečju težji in manj telesno pripravljeni kot generacije pred desetletji. V primerjavi z devetdesetimi leti so mladi težji, imajo več telesne maščobe, slabšo aerobno vzdržljivost in manjšo mišično moč. Posledice se kažejo v slabši telesni drži, več bolečinah v hrbtu in večjem tveganju za kronične bolezni kasneje v življenju.
Zaskrbljujoče je tudi, da delež gibalno manj učinkovitih otrok ostaja visok, hkrati pa se ponovno povečuje debelost. Strokovnjaki opozarjajo, da so otroci po epidemiji covida-19 izgubili pomemben del telesne zmogljivosti, ki ga še danes niso povsem nadoknadili.
Pot v odraslost: raziskava, ki povezuje generacije
Prav zato raziskava Pot v odraslost predstavlja pomemben korak naprej. Temelji na bogati podatkovni infrastrukturi športnovzgojnega kartona, ki ga iz osnovne in srednje šole poznajo generacije Slovencev. Primerjava podatkov iz mladosti in odraslosti omogoča raziskovanje dolgoročnih vzročno-posledičnih povezav med gibanjem, zdravjem in življenjskim slogom.
V raziskavi bodo strokovnjaki analizirali ne le telesno zmogljivost, temveč tudi prehranske navade, spanec, stres, sedeče vedenje in druge dejavnike življenjskega sloga. Takšen pristop omogoča celovit vpogled v to, kako se oblikuje zdravje skozi življenje.
Raziskava je posebna tudi zato, ker temelji na t. i. občanski znanosti. Udeleženci ne bodo le merjenci, temveč aktivni sodelavci raziskave. S pomočjo aplikacije Moj SLOfit bodo lahko spremljali svoje rezultate, jih primerjali s slovenskimi vrstniki in spremljali napredek skozi leta.
Trenutno je v sistem Moj SLOfit vključenih že več kot 12.000 odraslih, medtem ko podatkovna baza vključuje več sto tisoč otrok in mladostnikov.
Gibanje kot najcenejše zdravilo
Strokovnjaki poudarjajo, da telesna zmogljivost neposredno vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje. Redna telesna dejavnost izboljšuje kognitivne sposobnosti, zmanjšuje stres, podaljšuje življenjsko dobo in izboljšuje kakovost življenja.
Kljub temu ostaja telesna neaktivnost eden največjih izzivov sodobne družbe. Otroci se manj gibajo, odrasli več sedijo, populacija pa se stara. Vse to pomeni več kroničnih bolezni in večje breme za zdravstveni sistem.
Raziskava Pot v odraslost zato prinaša pomembno sporočilo: zdravje ne nastane čez noč, ampak se gradi vse življenje. In pogosto se začne že v otroštvu – s preprostim gibanjem.
Če bodo rezultati raziskave potrdili domneve strokovnjakov, bo postalo še bolj jasno, da je vlaganje v gibanje otrok ena najpomembnejših naložb v prihodnost družbe.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
