Arhiv Štajerskega Tednika

Strokovna skupina je najbolje ohranjene bukove gozdove po Evropi identificirala in klasificirala vse od leta 2012, pri tem pa je upoštevala različne dejavnike: prvinskost, lokacijo glede na širitev bukve po zadnji poledenitvi, ekološke razmere, velikost in stopnjo zavarovanja. Unescov odbor za svetovno dediščino je izbranim gozdovom priznal posebno univerzalno vrednost, saj so dokaz izjemnega razvoja in vpliva bukovih ekosistemov v Evropi, ki so jih imeli od zadnje ledene dobe.

Na Ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da bukovega pragozda na Donački gori na Unescov seznam svetovne naravne dediščine v vpis »Starodavni in prvinski bukovi gozdovi Karpatov in drugih regij Evrope« ni bilo mogoče uvrstiti: »Uvrstitev posameznih območij v nominacijo in posledično na seznam svetovne dediščine je bila rezultat večletnega mednarodnega strokovnega postopka, v katerega je bila vključena tudi Slovenija (predstavnik Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti). Za Slovenijo je v poštev prišel zgolj južni del Slovenije, saj je bilo tam glede na izsledke genskih raziskav ključno ledenodobno zatočišče bukovih gozdov, ki so se po poledenitvah ponovno razširili po večjem delu Evrope. Pomen naravne vrednote Donačke gore -bukov pragozd pa ni s tem nič manjši.«

Le zagotavljanje varnosti za pohodnike

Neprecenljivo genetsko bogastvo

Preberite več v Štajerskem Tedniku