Arhiv Lokalno.si

V Novem mestu se danes izteka dvodnevno strokovno srečanje, ki so ga organizatorji poimenovali ''Dnevi Marije Tomšič''. Predsednica organizacijskega odbora in pomočnica direktorice za področje zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Novo mesto Zlata Rebolj je povedala, da so želeli s tem srečanjem opozoriti na primere dobre prakse, ki jih je bistveno več kot tistih, o katerih ljudje najraje govorijo: ''Želimo predstaviti res dobro prakso zdravstvene nege, torej, da nas ljudje spoznajo predvsem takrat, kadar dobro delamo. Želimo se tudi strokovno izpopolniti v novostih, ki nas vsakodnevno spremljajo. Gre za bolnikove pravice oziroma zakon o pacientovih pravicah.''

Zlata Rebolj je spregovorila tudi o delovnih pogojih, ki so v splošni bolnišnici dobri, v stari interni pa po njenih besedah nikakršni. Pa ne samo za zdravstvene delavce, tudi za bolnike niso primerni. ''Ker z veseljem in ljubeznijo opravljamo svoje delo, nam ni tako težko in, ker se problem rešuje že več kot 20 let, verjamemo, da se bo tudi rešil. Konec koncev tudi potrpežljivost pripelje do uspeha,'' je dodala predsednica organizacijskega odbora strokovnega srečanja in priznala, da so morda včasih ona in njene kolegice ter kolegi preveč potrpežljivi in vdani v usodo.

O Mariji Tomšič pa je spregovorila pomočnica glavne medicinske sestre za področje izobraževanja v zdravstveni negi Zdenka Seničar: ''Bila je prva medicinska sestra na Dolenjskem. Življenje (1907 - 1986) je posvetila zdravstveni negi bolnikov in vzgoji negovalnega kadra. Najprej v Ljubljani, nato pa je leta 1946 kot glavna medicinska sestra kirurškega oddelka novomeške bolnišnice postavljala temelje stroki zdravstvene nege v Novem mestu. Pod njenim vodstvom se je več generacij mladih deklet izobraževalo za zdravstveno nego bolnika. Tečaji, ki jih je organizirala, predstavljajo zametke kasnejšega izobraževanja v zdravstveni negi najprej v bolničarski, pozneje pa v srednji zdravstveni šoli.''

Na srečanju je bila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je poudarila, da se pacienti vse bolj zavedajo svojih pravic: ''Ne še čisto povsem, kajti zakon o pacientovih pravicah je mlad zakon, ki velja šele od lani, so pa že primeri (smrt dečka Bora), ko so starši na podlagi zdravstvene dokumentacije sprožili ustrezne postopke. Taki, žal tragični primeri, ozaveščajo ljudi in po mojem mnenju je Zakon o pacientovih pravicah na nek način naredil konec bogov v belem.'' Nataša Pirc Musar je dodala, da zelo ceni in spoštuje zdravnike, ampak po njenih besedah se je treba zavedati, da vsi delamo napake, tudi zdravniki, in če se naredi napaka, se je treba ravnati po prej omenjenem zakonu.

Zlata Rebolj je ob koncu še izrazila upanje, da bi letošnje prvo takšno srečanje preraslo v tradicionalno, med drugim tudi zato, ker nam čas, v katerem živimo, ni vedno naklonjen: ''Krutost časa in brezobzirnost boja za kapital sta v tolikšni meri spremenila vrednote, da postaja že nevarno. To pa se odraža v medčloveških odnosih in žal tudi v odnosih do pacientov.''