UKC Ljubljana

UKC Ljubljana

Lanski statistični podatki so še neuradni, a nakazujejo 3.268 smrti več kot leta 2019. Med vsemi umrlimi je bilo do konca decembra lani 2.735 takšnih, ki so umrli zaradi covida-19. Med svojci umrlih je slišati, da od smrti do pokopa minevajo dolgi dnevi. A tako je veljalo kratek čas, zgolj med najhujšim izbruhom.

VELJAJO POSEBNI PROTOKOLI

»Ob vstopu v poslovilno vežico in ko jo zapustimo, je priporočeno pogostejše razkuževanje rok. V vežico vstopamo posamezno, razen v primeru članov istega gospodinjstva, in jo tudi čimprej zapustimo. Ob izrazih sožalja se ne dotikamo in ne objemamo,« navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. A v praksi se izkaže drugače, pripoveduje Novomeščanka, ki ji je zaradi koronavirusne bolezni umrl oče: »Kdor nam je izrekel sožalje s poklonom, smo se odzvali enako. Kdor nas je prijel za roko, smo mu stisk vrnili. In kdor nas je stisnil k sebi in zajokal z nami, smo ga objeli nazaj. Mogoče ni bilo prav, ampak kako bi lahko storili drugače?!«

SPORNE PRAKSE MED EPIDEMIJO?

Člani odbora pogrebnih dejavnosti pri OZS so nedavno opozorili na sporne občinske prakse, ki zaradi prevozov pokojnikov povzročajo nepotrebne dodatne stroške svojcem umrlih.

Po pojasnilo na to temo smo šli tudi na Komunalo Novo mesto, kjer nam je vodja Sektorja splošne komunale Simon Štukelj povedal, da gre za kopico zavajanj. »24-urna dežurna služba, ki vključuje prvi prevoz pokojnika, je organizirana, da se odzove v vseh razmerah, pa naj bo to v bolnišnicah, DSO, na domovih pokojnikov, v prometnih ali drugih nesrečah, skratka, kjerkoli smrt nastopi. Osnovni namen te službe je, da v najkrajšem času pokojnika prepelje v prostore, namenjene hranjenju umrlih. Ta strošek je v novomeški občini enak kot pred epidemijo – 136 evrov brez davka v breme svojcev. Je pa res, da so v določenih primerih lahko stroški precej višji, kar se je dogajalo zlasti na vrhuncu drugega vala, ko so bolnišnice zaradi preobremenjenosti covid oddelkov premeščale bolnike tja, kjer je bilo v tistem trenutku mogoče zagotoviti prostor. Imeli smo tudi primer, ko je bolnik iz Novega mesta umrl v murskosoboški bolnišnici ali pa v Kopru. In zaradi prevozov so nastajali precej višji stroški, ki pa so jih morali pokriti svojci. Država bi tem prizadetim morala dodeliti nadomestilo,« pravi Štukelj.

Drugi najpogostejši vzrok podražitev pa je zamik pri izvajanju upepelitev. »Od druge polovice oktobra lani pa do konca lanskega leta je bilo covidnih smrti res veliko. Na Komunali Novo mesto je bilo kar 70 odstotkov vseh smrti posledica covida-19. In ta čas je v upepeljevalnici na Žalah predstavljal ozko grlo, ob tem pa so nastajali stroški hrambe umrlih. Pri nas je bil najdaljši čas čakanja na upepelitev 12 dni, ponekod tudi dva tedna, dnevni strošek hrambe pa je pomenil dodatnih največ deset evrov, kar je spet predstavljalo breme svojcem.« pripoveduje Štukelj.

Že januarja so se razmere glede čakanja bistveno izboljšale.

SO ZDAJ DOVOLJENI IZKLJUČNO ŽARNI POGREBI?

Po Štukljevih besedah je to odvisno od vzroka smrti: »Če je pokojni umrl zaradi covida-19, je možen žarni pokop ali pokop v zaprti krsti, medtem ko za preostale umrle še vedno velja, da je slovo lahko tudi ob odprti krsti.«

Veliko več in podrobneje o tej temi boste našli v aktualni, tiskani številki Dolenjskega lista. Kmalu, v četrtek, vas bomo že povabili k branju nove ...