Profimedia

Divji ječmen, znan tudi kot stoklas (Hordeum murinum), je samonikla travnata rastlina, ki uspeva na suhih, sončnih območjih, denimo ob cestah in robovih njiv, na travnikih in celo v mestnih parkih. Značilno je njegovo ostro, trnasto semensko klasje, ki se poleti, ko rastlina cveti, zlahka zatakne v dlako ali kožo psov. S tem pa lahko povzroči resne zdravstvene težave ali celo smrt.

Vpliv ljubljenčkov

Psi in zdravje: kako vplivajo na zmanjšanje stresa in tesnobe

Zakaj je divji ječmen tako nevaren

Divji ječmen je še posebej nevaren prav zaradi omenjenih ostrih delov, ki imajo obliko puščice z nazaj obrnjenimi ščetinami. Te omogočajo, da se delček, imenovan osat, premika le naprej, kar pomeni, da se lahko ob stiku z dlako ali kožo psa zapiči in začne potovati globlje v telo – v ušesa, nosnice, oči, medprstne prostore ali celo sapnik in pljuča. Po podatkih Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani lahko osati med premikanjem po telesu povzročijo vnetja, abscese, težave z dihanjem ali fistule. V nekaterih primerih morajo osate odstraniti s kirurškim posegom pod splošno anestezijo.

Kateri psi so najbolj ogroženi

Najbolj ogroženi so delovni psi ali tisti, ki veliko časa preživijo v naravi, saj so pogosteje izpostavljeni suhim travam. Dolgodlaki psi, kot so ovčarji, španjeli, maltežani in kotoni, so bolj dovzetni, ker se osati lažje zataknejo v njihovo dlako. Vendar tudi kratkodlaki psi niso povsem varni, saj lahko osati prodrejo v kožo ali telesne odprtine ne glede na dolžino dlake. Velikost psa ne igra ključne vloge; majhni in veliki psi so enako izpostavljeni.

Profimedia

Možne posledice in kako prepoznamo težave

Osati divjega ječmena lahko, kadar dosežejo pljuča, mehur ali celo možgane, povzročijo resne zdravstvene zaplete, od lokalnih vnetij in bolečin do življenjsko nevarnih stanj. Simptomi vključujejo šepanje, stresanje z glavo, kihanje, kašljanje, oteženo dihanje, vnetje oči ali gnojni izcedek na prizadetem območju. Kadar opazite te znake, je nujen takojšen obisk veterinarja. Za potrditev prisotnosti tujka v pasjem telesu veterinarji uporabljajo rentgen ali endoskopijo.

Kako psu pomagati in preprečiti težave 

Ob sumu, da je pes prišel v stik z divjim ječmenom, takoj preglejte njegovo dlako, ušesa, oči in prostore med prsti. Pri dolgodlakih psih je priporočljivo striženje dlake okoli uhljev in tačk. Redno krtačenje zmanjša gostoto dlake in preprečuje, da bi se osati zataknili. V prvi vrsti se izogibajte sprehodom po suhih, nepokošenih travnikih. Če opazite simptome, nemudoma obiščite veterinarja, saj zgodnje ukrepanje prepreči resne zaplete.

Koliko časa osat ostane v organizmu 

Osati divjega ječmena se v pasjem telesu ne razgradijo sami od sebe, saj so sestavljeni iz trdne membrane, ki je odporna na razgradnjo. V telesu lahko ostanejo za nedoločen čas, celo do konca pasjega življenja, kar poveča tveganje za kronične okužbe ali migracijo v notranje organe. Veterinarji opozarjajo, da je zgodnje odstranjevanje ključno, saj se osati v telesu le redko zataknejo tako, da ne povzročajo neljubih posledic.