© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
65 sprejetih zakonov
Čas branja 3 min.

Parlament gre na počitnice: koliko in kaj so poslanci delali v prvi polovici leta


STA, A.Z.
18. 7. 2025, 05.45
Posodobljeno
07:37
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Poslanci državnega zbora so pred začetkom parlamentarnih počitnic sklenili prvi del zakonodajnega leta. V tem obdobju so zasedali na skupno 23 sejah, sedmih rednih in šestnajstih izrednih, ki so skupaj potekale kar 49 dni oziroma več kot 242 ur. V tem času so sprejeli 65 zakonov ter 47 različnih aktov. Njihove osnovne plače pa se vrtijo med 3900 in 5200 evri bruto.

parlament, poslanci, slovenija
Jure Klobčar
Od leta 2022 deluje deveti sklic slovenskega parlamenta.

V obdobju od 1. januarja do 16. julija je bilo obravnavanih 163 točk dnevnega reda, največ na rednih sejah, a je bilo tudi veliko izrednih sej, celo še enkrat več kot rednih. Na njih so poslanci razpravljali skupaj 183 ur v 33 dneh, medtem pa so izredne seje trajale približno 59 ur v šestnajstih dnevih. Seje so tudi pogosto prekinjali; zabeleženih je bilo 51 prekinitev, kar osemkrat so poslanci z obstrukcijo protestirali proti delu parlamenta.

Največ sprememb obstoječih zakonov

Med sprejetimi zakoni je bilo 19 povsem novih, 40 sprememb obstoječih zakonov ter šest ratifikacij. Večina zakonodajnega gradiva je šla skozi redni zakonodajni postopek, nekaj manj skozi skrajšanega, najmanj pa po nujnem postopku. Poleg zakonov so poslanci potrdili še vrsto aktov, med drugim sklepe, odloke in deklaracijo.

V tem času so zastavili tudi kar 925 poslanskih vprašanj in pobud. Opozicija je vložila štiri interpelacije: dvakrat zoper ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, enkrat proti ministrici za kulturo Asti Vrečko in še eno proti celotni vladi premierja Roberta Goloba. Nobena izmed interpelacij ni bila uspešna.

Poleg plenarnega dela so bila zelo dejavna tudi delovna telesa DZ. Skupno jih je bilo 21, skupaj pa so zasedala na skoraj 200 sejah, od tega 107 rednih in 86 nujnih. Med najdejavnejšimi so bili odbor za zunanjo politiko s kar 25 sejami, odbor za zadeve EU z eno manj, pa tudi odbora za notranje zadeve in za delo, družino ter socialne zadeve. Preostala delovna telesa so se letos sestala na manj kot 10 sejah. Kolegij predsednice DZ pa je zasedal na 23 sejah.

parlamentarni vrh sestanek strank.jpg
Sašo Švigelj
Imamo kar 21 različnih delovnih teles državnega zbora.

Od ukradenih otrok do kanala C0

Aktivno je bilo tudi delo parlamentarnih preiskovalnih komisij. Delovalo jih je pet, najbolj dejavna pa je bila komisija, ki se ukvarja s primeri ukradenih otrok in se je sestala na 16 sejah. Aktivne so bile tudi komisije, ki raziskujejo nepravilnosti pri gradnji kanala C0. Člani so se dobili na desetih sejah, delovale pa so še komisije za preiskavo suma nezakonitega financiranja političnih strank ter političnih pritiskov na državne organe. Komisija, ki preiskuje poslovanje Gen-I in Star Solar ter financiranje Gibanja Svoboda, pa je še v fazi priprav.

Zakonodajno leto je zaznamovalo tudi več referendumskih pobud. Volivci so na referendumu zavrnili zakon o dodatku k pokojnini za umetnike, v teku pa so še postopki za morebitne referendume o povečevanju obrambnih izdatkov, zdravljenju neplodnosti in urejanju trga dela.

Poleg tega so državljani vložili tudi dve ljudski iniciativi in več kot 50 peticij.

Obiski iz tujine

Pestro je bilo tudi na področju mednarodnega sodelovanja. Državni zbor je gostil več kot sto tujih delegacij, med njimi številne visoke goste – veleposlanike, predsednike držav in parlamentov. Poslanci so se udeležili več dvostranskih in večstranskih srečanj ter obiskov pri Slovencih v zamejstvu. Ustanovljenih je bilo tudi 68 skupin prijateljstva z državami po svetu.

Državni zbor bo sicer še pred jesenjo zasedal na treh izrednih sejah, nekaj delovnih teles pa bo delovalo tudi med počitnicami, ki bodo trajale do konca avgusta.

urška klakočar zupančič, predsednica parlamenta, največja plača
Sa.R.
Urška Klakočar Zupančič kot predsednica parlamenta sodi v najvišji plačni razred.

Deveti zbor poslancev

Spomnimo, prva konstitutivna seja je bila 23. decembra 1992. Danes ga sestavlja 90 poslancev, ki so načeloma izvoljeni za mandatno dobo štirih let. Od tega je 88 poslancev izvoljenih na predlog političnih strank na nacionalni ravni, dva poslanca pa sta izvoljena s strani pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Trenutno deluje deveti državni zbor republike Slovenije, ki je bil sestavljen 13. maja 2022.

Pri nas sicer velja proporcionalni volilni sistem s štiriodstotnim volilnim pragom.

Največ članov, 39, ima v sedanjem sklicu stranka Svoboda, sledi SDS s 24 člani, NSi ima osem poslancev, SD pa sedem. Levica je zastopana s štirimi, Demokrati s tremi, imamo pa tudi tri samostojne poslance ter že omenjena predstavnika italijanske in madžarske manjšine.

Mamljivi prihodki

Za svoje delo so poslanci tudi dobro plačani. Uvrščeni so od 56. do 63. plačilnega razreda in dobijo na mesec od 3900 do 5200 evrov bruto. Najvišje plače sicer imajo vodje poslanskih skupin, ki imajo več kot 20 poslancev v parlamentu, v sedanjem sklicu sta to le Svoboda in SDS, vodji dobita po 5236 evrov bruto. V najvišji plačilni razred sodijo tudi podpredsedniki državnega zbora Meira Hot, Danijel Krivec in Nataša Sukič, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa sodi v novi 66. plačilni razred s plačo 5889 evrov bruto.

Osnovna plača vseh preostalih poslancev pa zdaj znaša 3979 evrov bruto.

parlament, zasedanje, Slovenija
Sašo Švigelj
Za svoje delo so poslanci dobro plačani.

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.