Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Občina Semič, Direktorat za varno hrano pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter Urad RS za kemikalije pri ministrstvu za zdravje so včeraj pripravili javno predstavitev zaključkov elaborata z naslovom "Pregledna ocena stanja obremenitev okolja s PCB v Beli krajini, z njimi povezanih tveganj za zdravje ljudi, predlog priporočil in ukrepov za prebivalce Bele krajine in za druge deležnike, povezane s prehrano prebivalcev".

Semiška županja Polona Kambič je na predstavitvi, ki sta se je udeležila tudi črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič in metliški župan Darko Zevnik s sodelavci, spomnila na zgodovino polikloriranih bifenilov (PCB) na semiškem koncu. Do leta 1985 so namreč PCB uporabljali v semiški Iskri kot impregnant, ostanke pa so neustrezno odlagali v okolje. Predvsem o tem, kakšne so razmere glede PCB danes, so govorili in odgovarjali na vprašanja domačinov Matjaž Kočar, v.d. generalnega direktorja Direktorata za varno hrano, Alojz Grabner, direktor Urada RS za kemikalije, Vesna Ternifi z Urada za kemikalije, Venčeslav Lapajne z Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in Bonia Miljavac z Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto.

Kot so povedali gostje, današnje razmere glede PCB niso primerljive s tistimi pred slabimi 30 leti. PCB je še vedno prisoten, a v znatno manjših količinah, sicer pa je prisoten tudi drugod na zemeljski obli. Predvsem pa se niso uresničile črne napovedi o boleznih, ki naj bi ljudi prizadele zaradi izpostavljenosti s PCB. Zagotovili so, da PCB ni več v vodi, je pa še vedno v sedimentih. Zagotovili pa so tudi, da bodo še naprej spremljali obremenitve s PCB, med drugimi raziskavami pa se bodo lotili tudi raziskav prehrambenih navad ljudi. Preverili bodo tudi, ali je PCB v zraku. Glede PCB v zemlji pa je bilo slišati zagotovilo, da je mogoča ekološka pridelava. Sarkofag s kontaminirano zemljino pri Iskri za zdaj še ostaja, dr. Polič pa se ukvarja z raziskavami, kako naj bi jo predelali, da ne bi bila škodljiva.

Eden od domačinov je gostom dejal, da Belokranjci želijo, da svetu sporočijo, da je Bela krajina čista dežela in da v njej živijo ekološko najbolj osveščeni ljudje.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista