Arhiv Štajerskega Tednika

Najpogosteje klopa dobimo med sprehodom po gozdu ali travniku, saj so predvsem v gozdni podrasti, grmovju in v travi, nič presenetljivega pa ni, če ga dobimo kar na domačem vrtu in zelenih površinah.

Daleč najpogostejša bolezen pri nas, ki jo prenašajo klopi, je Lymska borelioza. Razširjena je po vsej Sloveniji. Povzročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije. »Letno pri nas zabeležimo več kot 6.000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu,« opozarjajo na NIJZ, kjer dodajo, da cepiva pri ljudeh sicer ni, a da lahko s primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov možnost okužbe pomembno zmanjšamo.

Druga najpogostejša bolezen je klopni meningoencefalitis (KME). Gre za resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa, lahko pa se prenese tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov iz mleka kužne živine. Štirinajst dni po vbodu se pojavijo slabo počutje, vročina, glavobol in utrujenost, ki trajajo nekaj dni. Simptomi se nato običajno izboljšajo, potem pa izbruhnejo v hujši obliki.

Učinkovita zaščita je cepljenje. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Drugi odmerek sledi po enem do treh mesecev po prvem, tretji pa po petih do 12 mesecih po drugem odmerku. Za vzdrževanje zaščite so nato potrebni še poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let.

Preberite več v Štajerskem Tedniku