Arhiv Štajerskega Tednika

V Sloveniji sta proizvodnja in prodaja azbestnih izdelkov že od leta 1996 z zakonom prepovedani, so pa številni materiali in izdelki, ki vsebujejo azbest, še vedno v uporabi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da z imenom azbest poimenujemo vrsto naravnih silikatnih mineralnih vlaken, ki imajo obliko finih, dolgih snopov, nevarnost pa je povezana prav z vlaknasto strukturo: »Azbestna vlakna, ki pridejo v pljuča, povzročajo vnetje in brazgotinjenje pljuč in poprsnice. Azbest povzroča tudi raka pljuč ter raka poprsnice in potrebušnice, raka grla in jajčnikov, povezujejo ga tudi z rakom žrela, želodca in danke.« Opozorili so, da med izpostavljenostjo azbestnim vlaknom in boleznijo običajno mine zelo dolgo, 10 do 40 let in več.

Ali je zdravju škodljiv tudi azbest v vodovodnih ceveh? Doktorica medicine Majda Pohar z NIJZ je pojasnila, da so nepoškodovane azbestno-cementne vodovodne cevi na notranji strani običajno obložene s plastjo vodnega kamna, kar sproščanje vlaken v pitno vodo preprečuje: »Nevarnost se pojavi tam, kjer so cevi poškodovane, pokajo, se lomijo. Ob tem se lahko azbestna vlakna močneje izplavljajo v vodo.«

Kje so cevi zamenjane in kje (še) ne

Preberite več v Štajerskem Tedniku