Arhiv Štajerskega Tednika

„Ura je pet popoldan, prodajalna je prazna. Že dve uri ni nobene stranke. V prostoru, velikem okrog 1.000 m², piha prej vroč kot topel zrak. Temperatura pri vhodu presega 33 stopinj Celzija, na koncu etaže še več. Po celem telesu se potiš, oblačila na tebi so mokra. Hodiš kot metulj, kako si šele videti. V kabini zaudarja po potu, ljudje že celo poletje lovijo kisik, ker ga primanjkuje. Ko skoraj sam sebi nisi kos, moraš vseeno nekaj delati, zato si v službi. Greš pospravljat, stopiš na prvo polico, naenkrat se ti zvrti, nastane tema, padeš z višine in se znajdeš na tleh nezavesten. Žalostno, ponižujoče, da delamo v takšnih pogojih,“ o izkušnji, ki jo je doživela pred nekaj tedni pravi, Jožica T., delavka, zaposlena v Modiani na Ptuju.

Razočarana in besna je, da je po 40 letih dela doživela kaj takega zgolj zaradi slabih delovnih pogojev. Dejstvo, da so trgovino minuli teden v četrtek ponovno odprli, kljub visokim temperaturam, jo dodatno jezi. Sama je sicer na bolniškem dopustu, enem redkih v 40 letih delovne dobe. Večino časa je preživela prav v Modiani, skoraj 38 let je delala v ptujski Blagovnici. Kmalu se bo upokojila, a zaradi dogodkov zadnjih let z grenkim priokusom. Žalosti jo dejstvo, da za delodajalce delavec ni kaj dosti vreden. Tudi po tem, ko je zaradi vročine in slabega zraka v prostorih, kjer dela, izgubila zavest, se po njenih besedah ni nič zgodilo. Trgovina je bila nekaj dni zaprta, nato pa so jo odprli, kot se ne bi nič zgodilo. Sicer z obljubo, da bodo te dni zmontirali klimatsko napravo. Predvidoma do konca tega tedna. „A strupen zrak bo ostal.

Preberite več v Štajerskem Tedniku