Pri atipični pljučnici sta v ospredju vročina in glavobol, kašelj pa je običajno suh ali ga skoraj ni. Na rentgenskem slikanju prsnih organov je pljučnica lepo vidna in lahko celo precej obsežna.

Sočanova je zapisala, da mikoplazmske pljučnice zdravimo z antibiotiki, cepiva pa ni. Okrevanje je po njenih besedah pogosto dolgotrajno, bolniki pa se počutijo utrujene in brez energije. Traja lahko tudi do nekaj tednov, da se povrnejo k običajnim aktivnostim, okužbe z mikoplazmami pa sicer minejo brez posledic, je dodala.

Sezona respiratornega sincicijskega virusa (RSV) in drugih respiratornih virusov se po besedah Sočanove kaže v pogostejših primerih akutnih okužb dihal oziroma v povečanem obisku v ambulantah osnovnega zdravstva. "Približno v desetini testiranih kužnin zgornjih dihal je bil potrjen RSV. Med drugimi povzročitelji akutnih obolenj dihal je visok delež rinovirusov, več je tudi virusov parainfluence," je zapisala in dodala, da se kot povzročitelji okužb dihal stalno pojavljajo tudi enterovirusi in adenovirusi.

Okužba z RSV se kaže kot prehladno obolenje z izcedkom iz nosu, ki je slabo prehoden, z blagim kašljem in zmerno povišano temperaturo. Okužba ogroža predvsem novorojenčke in dojenčke, stare od tri do šest mesecev, opozarja Sočanova. Pri večjih otrocih, ki so stari več kot dve leti, in šolarjih je RSV po pravilu lahka bolezen.

Na inštitutu v zadnjih tednih niso zaznali primera gripe. Sočanova pravi, da v evropskih državah še ne poročajo o izraziti rasti pojavnosti gripi podobne bolezni, poročajo pa o posameznih primerih. "Delež vzorcev, pozitivnih na influenco, je približno dva odstotka," je zapisala in dodala še, da nizek delež pomeni, da se sezona gripe tudi v EU še ni začela.