Obveščevalci svarijo pred novimi potezami Rusije v Evropi
Evropske obveščevalne službe opozarjajo, da bi Rusija lahko v prihodnjih mesecih okrepila sabotaže, provokacije in druge pritiske na članice Nata.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Evropske obveščevalne službe opozarjajo, da bi lahko Rusija v prihodnjih mesecih okrepila provokacije, sabotaže in druge pritiske na članice Nata. Češki obveščevalni šef dopušča celo možnost omejenega vojaškega vdora, medtem ko predstavniki baltskih držav svarijo pred pretirano paniko, saj za zdaj ne zaznavajo znakov neposredno bližajočega se napada.
Direktor češke varnostno-obveščevalne službe BIS Michal Koudelka je za Guardian dejal, da bi se lahko takšen scenarij začel odvijati v "mesecih, ne letih". Med možnostmi je omenil omejen vdor na ozemlje države Nata, ki meji na Rusijo, provokacije pod lažno zastavo in obsežne operacije vplivanja na javnost. Obenem je poudaril, da si številni prizadevajo preprečiti tak razvoj dogodkov.
Poljska opozarja na možen preizkus 5. člena Nata
Opozorila prihajajo po nastopu poljskega premierja Donalda Tuska, ki je dejal, da naj bi obveščevalne ocene kazale na možnost ruskih napadov z brezpilotnimi letali ali raketami na ozemlje Nata v prihodnjih mesecih.
Po njegovi razlagi bi lahko Moskva s takšnim dejanjem preverjala politično odločnost zavezništva in učinkovitost 5. člena Severnoatlantske pogodbe, po katerem napad na eno članico velja za napad na vse.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je Tuskova opozorila označil za utemeljena in dobro dokumentirana ter v Parizu sklical srečanje političnih voditeljev in predsedniških kandidatov, na katerem so razpravljali tudi o naraščajoči nevarnosti iz Rusije.
Baltske države svarijo pred paniko
Bolj previden ton prihaja iz baltskih držav, ki že vrsto let opozarjajo na nevarnost, ki jo predstavlja Rusija.
Latvijski obveščevalni šef Normunds Mežviets je dejal, da njegova služba trenutno ne vidi znakov neposredno bližajočega se napada. Obstajajo sicer pokazatelji, da se Moskva pripravlja na odločnejše delovanje v Evropi, vendar ni jasno, ali gre za konkretne vojaške načrte ali za širšo strategijo destabilizacije in širjenja strahu.
Tudi v Estoniji svarijo pred paničnimi odzivi. Generalni sekretar zunanjega ministrstva Jonatan Vseviov je poudaril, da bodo oblasti javnost jasno opozorile, če bo obstajal resničen razlog za strah.
Baltske države, ki so zahodno Evropo dolga leta opozarjale, da ruske nevarnosti ne jemlje dovolj resno, zdaj obenem svarijo, da bi pretirano dramatične napovedi lahko koristile Kremlju in povečale strah ter negotovost v evropskih družbah.
Spomin na leto 2022
Evropske države so previdne tudi zaradi izkušenj pred rusko invazijo na Ukrajino leta 2022. Ameriške oblasti so takrat večkrat opozarjale, da Rusija pripravlja obsežen napad, medtem ko je Moskva te navedbe zavračala. Nato se je začela invazija.
Kremelj tudi danes zanika, da bi Rusija načrtovala napad na Nato. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da takšne govorice nimajo nič skupnega z resničnostjo ali namerami Ruske federacije.
Evropske obveščevalne službe so bolj enotne pri oceni, da bi se lahko ruske sabotažne in hibridne dejavnosti v Evropi v prihodnjih mesecih okrepile.
Zahodne varnostne službe Rusiji pripisujejo sabotaže, požige, operacije vplivanja in incidente z brezpilotnimi letali, katerih namen naj bi bil pritisk na države, ki podpirajo Ukrajino.
Koudelka meni, da želi Rusija z zaostrovanjem razmer doseči, da bi Zahod zmanjšal podporo Ukrajini.
Švedski vojaški obveščevalni šef Thomas Nilsson je kot pomemben primer navedel nedavni incident z oboroženim brezpilotnim letalom na letališču v Leipzigu, ki so ga nemške oblasti pripisale ruskim obveščevalnim službam. Po njegovi oceni bi napadi, ki bi lahko povzročili smrtne žrtve ali veliko škodo na kritični infrastrukturi, pomenili pomemben premik.
Latvijski obveščevalci opažajo tudi spremembo pri izbiri tarč. Ruske dejavnosti naj bi se vse bolj usmerjale proti železniški infrastrukturi, logističnim potem za pomoč Ukrajini in objektom obrambne industrije.
Takšni napadi bi lahko hkrati ovirali evropsko podporo Ukrajini in ustvarjali psihološki pritisk na prebivalstvo.
Strah je lahko del strategije
Obveščevalci zato opozarjajo na dvojno nevarnost. Ruske grožnje ni smiselno podcenjevati, toda tudi pretirana panika lahko koristi Moskvi.
Če morajo varnostne službe vsak požar, tehnično okvaro ali incident obravnavati kot možno sabotažo, to porablja velike količine časa in virov. Po Koudelkovi oceni je lahko prav takšno preobremenjevanje evropskega varnostnega aparata eden od učinkov, ki jih želi Rusija doseči.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
