Profimedia

Peta bolezen, znana tudi kot erythema infectiosum ali bolezen klofute, je zelo nalezljiva, a načeloma nenevarna virusna okužba, ki prizadene predvsem otroke. Bolezen povzroča parvovirus B19. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je najpogostejša pri otrocih od najzgodnejše dobe do 15 let, posebej pri vrtičkarjih in šolarjih prve triade. Potem ko oseba to bolezen preboli, praviloma razvije trajno imunost, kar seveda pomeni, da je ne dobi več.

Obolenja najmlajših

Pogoste otroške nalezljive bolezni: Katere so posebej nevarne

Način prenosa in inkubacijska doba

Parvovirus B19, ki prizadene samo ljudi in ni povezan z virusi, ki okužijo živali, se širi kapljično prek izločkov iz ust in nosu, denimo pri kašljanju ali kihanju, ali z neposrednim stikom z okuženo osebo. Inkubacijska doba traja .

Profimedia

Simptomi in kužnost

Simptomi so običajno blagi in se razvijajo v dveh fazah. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, se lahko pojavijo nizka vročina, prehladu podobni simptomi, glavobol ali bolečine v mišicah. Druga faza prinaša značilen rdeč izpuščaj na licih, ki spominja na klofuto, in čipkast izpuščaj na trupu, rokah ali nogah. Izpuščaji lahko blago srbijo. Pri odraslih so pogostejše bolečine v sklepih. Bolezen je zelo nalezljiva v obdobju pred pojavom izpuščaja, ko okuženi še nima očitnih simptomov. Po podatkih NIJZ otroci po pojavu izpuščaja praviloma niso več kužni in se lahko vrnejo v šolo ali vrtec.

Diagnoza

Zdravniki peto bolezen diagnosticirajo na podlagi klinične slike, zlasti značilnega izpuščaja. V primeru dvoma lahko opravijo krvni test za zaznavanje protiteles proti parvovirusu B19. 

Nalezljive bolezni

To gnojno kožno obolenje največkrat doleti vrtčevske otroke

Zdravljenje pete bolezni

Posebnega zdravila za peto bolezen ni, saj bolezen običajno mine sama v 14 dneh. Zdravljenje je simptomatsko: z zdravili za lajšanje vročine in bolečine, antihistaminiki pa lahko ublažijo srbenje. WHO poudarja pomen higiene, kot je redno umivanje rok in izogibanje stiku z okuženimi, saj cepiva proti peti bolezni ni.

Profimedia

Preventiva in možni zapleti

Bolezni ni mogoče z gotovostjo preprečiti. Pomembno je, da starši otroke z izpuščajem in vročino peljejo k zdravniku, ker se lahko, sicer redko, zgodijo zapleti, kot so petehialni izpuščaji (to pomeni, da nastanejo motnje v strjevanju krvi), ki zahtevajo dodatno obravnavo.

Posebej nosečnice se morajo izogibati stiku z obolelimi, saj lahko virus povzroči zaplete pri plodu. Zlasti v prvi polovici nosečnosti se lahko pojavi huda anemija ali se celo sproži spontani splav. Pri posameznikih z oslabljenim imunskim sistemom ali s slabokrvnostjo lahko bolezen še poslabša zdravstveno stanje.

Profimedia

Peta bolezen pri nas in drugod

V Sloveniji NIJZ poroča o okoli 150 okužbah pri nosečnicah letno, od katerih približno 75 prenese okužbo na plod, kar vodi do 8 primerov neimunskega hidropsa (smrti ploda). Epidemije se pojavljajo na 3 do 7 let skozi vse leto, sicer pogosteje pozimi in spomladi. V Evropi in svetu so okužbe razširjene zlasti v državah z zmernim podnebjem, kjer so izbruhi pogostejši v hladnejših mesecih. Po podatkih WHO je pojavnost višja tam, kjer je gostota prebivalstva večja, kar olajša prenos virusa. V zadnjih letih so v Sloveniji opazili manjše epidemije, denimo v ljubljanskih vrtcih in šolah leta 2023.