T. J. G.

##IMAGE-3396912##

V Sloveniji smo letos zabeležili velik porast pojava mišje mrzlice, še posebej na Štajerskem. V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so imeli letos kar 80 primerov te bolezni, medtem ko jih je bilo prejšnja leta manj kot deset. Pojavljajo se tudi novi primeri, zato zdravstvene službe pozivajo k nadaljnji previdnosti ob stiku z mišmi.

"Situacija se umirja. Imamo še zmeraj nove primere, a jih je manj kot spomladi," je za STA povedala predstojnica mariborskega oddelka za nalezljive bolezni in vročinska stanja Božena Kotnik Kevorkijan.

Ali to pomeni, da se epidemija umirja, ni mogla napovedati. "Dejstvo je, da je jesen in da miši, ko je hladno, silijo v kleti in skladišča. Poleg tega se spravlja sadje, pridelki in med njimi se lahko skriva tudi kakšna miška," je dodala.

Skupno so letos v UKC Maribor zdravili že približno 80 obolelih za mišjo mrzlico. "Prejšnji rekord je bil sedem bolnikov v eni sezoni, tako da je letos dejansko velik razmah," je dejala predstojnica. Večjih ali težjih zapletov ni bilo, okrevanje pa ponavadi traja teden ali dva.

Med primeri je bilo nekaj bolnikov, ki so potrebovali dializo zaradi odpovedi ledvic. "Ledvice začasno odpovedo. Potrebno je zdravljenje z dializo, včasih enkrat, včasih večkrat, prav dolgo pa ni imel dialize nihče. Med njimi so bili tudi mladi, zdravi ljudje, športniki, recimo zadnji je bil 18-letnik," je pojasnila Kotnik Kevorkijanova.

V celotni Sloveniji je bilo letos po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) do konca septembra zabeleženih 180 primerov mišje mrzlice, medtem ko jih je bilo lani le petnajst. Med letošnjimi obolelimi je bilo 129 moških in 51 žensk, večinoma starih od 20 do 59 let. Vsi bolniki so bili zdravljeni v bolnišnici, smrtnih primerov ni bilo.

Bolezen se večinoma pojavlja na Štajerskem, v Prekmurju in na Dolenjskem, prvič se je letos pojavila tudi na Koroškem.

Mišja mrzlica, strokovno hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, je virusna bolezen, ki se prenaša z urinom glodavcev na človeka, ne pa tudi s človeka na človeka. Gre za vročinsko bolezen, ki je ozdravljiva in dolgoročno ne pušča posledic. V zelo redkih primerih je lahko tudi smrtna, še posebej, če ni ustrezno in pravočasno zdravljena.

Še posebej veliko miši so spomladi opazili na Pohorju. Po ocenah strokovnjakov so k temu pripomogle predvsem visoke temperature v marcu, ki so omogočile preživetje tudi prvega legla miši, ki ponavadi ne preživi.

Ljudem svetujejo, naj se izogibajo predelov, kjer so lahko miši, in vestno umivajo sadje. V primeru, da pospravljajo opuščene prostore, lope in kleti, naj si nataknejo masko in miši ne odstranjujejo z rokami.