Arhiv NTRC

Marec je vsako leto – že 15 let zapored – posvečen osveščanju o raku prebavil. »Letos posebno pozornost namenjamo raku debelega črevesa in danke, in sicer zlasti bolnikom, ki so mlajši od 50 let. V Sloveniji zaradi tega raka vsako leto zboli 1.350 ljudi. Že od leta 2009 obstaja presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki, ki je namenjen ljudem v starosti od 50 do 74 let. Ta starostni razpon je seveda smiseln, ker je še vedno večina obolelih starejših od 50 let, a podatki kažejo, da povsod po svetu raste število mladih bolnikov s tem rakom. Po podatkih registra raka jih je leta 2015 zbolelo 74, leta 2020 pa že 105, kar pomeni, da se je to število v petih letih povečalo za četrtino. To je vsekakor zaskrbljujoče,« pravijo v Združenju EuropaColon Slovenija, ki vrsto let pomaga bolnikom. 

Bodite pozorni na simptome

»Ker za mlajše bolnike z rakom debelega črevesa in danke še vedno ni presejalnega programa in žal nič ne kaže, da ga bo Slovenija kmalu uvedla, je še toliko pomembneje, da so ljudje pozorni na simptome,« opozarjajo v združenju. Svetujejo, naj bodo ljudje pozorni zlasti na bolečine v trebuhu, na motnje pri odvajanju blata (izmenjujoča se driska in zaprtje), kri v blatu, na spremenjeno obliko blata (to postane tanko kot svinčnik) ali na občutek nepopolno izpraznjenega črevesa. »Če ti simptomi trajajo več kot 14 dni, osebe vsekakor potrebujejo nadaljnjo obravnavo in obisk pri zdravniku. Posebna pozornost velja tudi, ko se ta rak pojavlja pri več članih v družini,« pojasnjujejo v združenju. Krvnim sorodnikom v takšnih družinah stroka svetuje, naj opravijo preventivno kolonoskopijo, in sicer približno deset let prej, preden se je pojavil rak pri njihovem sorodniku ali sorodnikih.

Rak naj ne bo tabu

Rak že dolgo ni več smrtna obsodba in vedno več je oblik, ki jih zdravniki bodisi pozdravijo bodisi zelo dobro in dolgo obvladujejo. Kljub velikemu napredku pri obravnavi bolnikov tako med njimi kot v splošni javnosti še vedno vlada veliko stigme in tabujev, marsikoga je o bolezni tudi strah govoriti. To je na svoji koži občutil tudi Marko Tadejević, ki je zaradi raka debelega črevesa in danke zbolel pred šestimi leti in doživel popoln šok: »Najprej sploh nisem verjel, da se to res dogaja, in sem bil v dilemi, ali naj o tem sploh komurkoli povem, saj sem želel pred tem zaščititi svoje domače. A potem sem se odločil, da bom povedal, in danes vidim, kako zelo pomembni in dragoceni so podpora bližnjih, pogovor z njimi, spodbuda v trenutkih, ko je zaradi kemoterapije lahko zelo težko. Prav zaradi svojih otrok in žene sem prebrodil vse stiske in strahove, da sem danes tu, živ in lahko spet delam. Za štiri ure, a lahko.« Tadejević pravi, da danes povsem drugače gleda na življenje, na ljudi okoli sebe, na majhne stvari: »Vem, da je o raku treba govoriti, da bodo ljudje poučeni o simptomih, da se bodo odzvali in šli k zdravniku, da jih o bolezni ne bo sram govoriti.«

Podpora, znanje in informacije tudi v društvih bolnikov

Podpora je v času, ko bolnik izve za diagnozo in se sooča z zdravljenjem, zelo pomembna in dragocena. Bolezen je veliko čustveno, duševno in fizično breme. »Tega se zelo zavedamo tudi v Združenju EuropaColon Slovenija. Naša vloga je, da bolnike in njihove svojce skušamo opogumiti, da sprejmejo bolezen, svetujemo, naj čim več sprašujejo in o svoji bolezni govorijo z zdravstvenim osebjem in bližnjimi, tu pa smo tudi mi,« pravi predsednica Združenja EuropaColon Slovenija Ivka Glas. S tem povabi vse bolnike z rakom prebavil in njihove svojce, naj se včlanijo v združenje, kjer bodo dobili informacije o bolezni, lahko pa se vključijo tudi v podporno skupino ali se prijavijo na prehranski posvet.

Kljub velikemu napredku pri obravnavi bolnikov tako med njimi kot v splošni javnosti še vedno vlada veliko stigme in tabujev, marsikoga je o bolezni tudi strah govoriti. (Foto: Pexels)

Preberite še ...

Zanimivosti

(EKSKLUZIVNO) Luka Založnik, pričevalec iz afere Dars: Rok Snežič mi je narekoval, Feštajn pa je snemal

 Ljudje morajo biti pozorni zlasti na bolečine v trebuhu, na motnje pri odvajanju blata (izmenjujoča se driska in zaprtje), kri v blatu, na spremenjeno obliko blata (to postane tanko kot svinčnik) ali na občutek nepopolno izpraznjenega črevesa. (Foto: Pixabay)

Več informacij o vseh storitvah in dejavnostih združenja je objavljenih na www.europacolon.si.

»Najprej sploh nisem verjel, da se to res dogaja, in sem bil v dilemi, ali naj o tem sploh komurkoli povem, saj sem želel pred tem zaščititi svoje domače. A potem sem se odločil, da bom povedal, in danes vidim, kako zelo pomembna je podpora bližnjih,« pravi Marko Tadejević.

»Vloga našega društva je, da bolnike in njihove svojce skušamo opogumiti, da sprejmejo bolezen, svetujemo, naj čim več sprašujejo in o svoji bolezni govorijo z zdravstvenim osebjem in bližnjimi, tu pa smo tudi mi,« pravi Ivka Glas.

Slogan letošnjega mednarodnega meseca osveščanja je bil Korak za korakom. Sporočilo je večplastno. Je nadgradnja lani začete kampanje, s katero so po vsej Evropi nabirali korake za zdravje, obenem pa predstavlja tudi postopno pot do boljših rezultatov zdravljenja raka debelega črevesa in danke. Aplikacija je na voljo na spletni strani Združenja EuropaColon Slovenija.