Jure Zauneker

Kristusovi učenci so na velikonočno nedeljo doživeli nekaj čudovitega. Tridnevno žalovanje je bilo nenadoma prekinjeno. Kristus je s svojim vstajenjem od mrtvih odpravil to podvrženost smrti. Velika noč v končni fazi prinaša vstajenje v prenovljenem telesu ter obnovo zdaj uničene in razrušene zemlje.

Martin Luther je nekoč zapisal: »Celo kadar smo najkrepkejšega zdravja, moramo imeti smrt nenehno pred očmi; tako se ne bomo nadejali, da bomo na tej zemlji ostali večno, ampak bomo imeli eno nogo tako rekoč v zraku.« Če bi bilo s smrtjo vsega konec, bi bilo življenje kristjana omejeno samo na tostranstvo. Z eno nogo v zraku se pogled na bolečine, trpljenje in umiranje z vidika velike noči popolnoma spremeni. Smrt, ki povzroči največjo čustveno bolečino, prek Kristusa odpira vrata v veliko veselje popolnega občestva s troedinim Bogom. Verovanje v prenovljeno skupnost z vstalim Kristusom bi moralo zaznamovati in oblikovati naše življenje in umiranje. Kristjani verujemo in izpovedujemo posledice velikonočnega čudeža, zato smo lahko glede smrti realistični. Smrt je strašna in boleča, vendar je poražena.

Kdor z vero sprejme oznanilo Jezusovega vstajenja, tudi sam izkuša oživljajočo Božjo moč, ki spremeni sovraštvo v ljubezen, maščevanje v odpuščanje, zamero v spravo, smrt v novo življenje. To je sporočilo velike noči, ki daje temu temnemu svetu luč življenja in odrešenja. Vsem, ki živite v tej luči, ki imate ljubeče srce, ki po svojih močeh pomagate ljudem v stiski, ki odpirate svoje domove za begunce, izrekam v imenu Evangeličanske cerkve in v lastnem imenu iskreno zahvalo. Bralkam in bralcem Vestnika želim blagoslovljene, z Božjo ljubeznijo in mirom napolnjene velikonočne praznike.

***null***